Pa saj ne moreš verjet. Baje da pouka jutri sploh ne bo. Zgleda, da niso imeli koga testirat , so pač poklicali učitelje, da imajo dovolj testiranih. Kam to pelje. To že ni več normalno. Enkrat tako, drugič tako. Bomo res postali vsi bolani.

Če nekdo ki ima stvari pod kontrolo reče da se bo nekaj zgodilo na določen datum, potem se bo to zgodilo.

Naj gredo nekam, dost jih imam, mi starši moramo v službe drugače bomo vsi pocrkali od lakote.

Kje je ta vprašaj, pod katerim je pouk, da pošljem tja svojega otroka, ker je že pošteno sit pouka na daljavo in računalnika še pogledati več noče, tudi v prostem času ne?

Sem drugače kar velik podpornik ukrepov ampak to pa je res višek – čeprav še nimam svojih otrok in se me situacija o šolah ne tiče. Upad okužb je v zadnjih dneh res počasnejši – ampal rasti pa tudi na srečo ni. Glede na oba pogoja smo kar globoko v rdeči fazi načrta – in tukaj vidim problem – načrt, ki so ga pred nekaj tedni predstavili za edini relevanten očitno ne velja več – in to me res razjezi… Zakaj se potem načrt predstavlja, če se ga potem ne upošteva? Vemo kako resna je situacija in kako je spoštovanje ukrepov ključnega pomena – ampak po svoje razumljivo (čeprav za epidemijo zelo slabo), da ljudje ne spoštujejo ukrepov, če odgovorni ne spoštujejo svojih dogovorov in obljub – trenutno smo v rdeči fazi po obeh kriterijih – torej to spoštujmon- če pa bomo (upajmo, da nikoli več) prišli v črno fazo pa se naj ukrepe zaostri za nazaj… Če pa se bo iz dneva v dan lastne dogovore in razlage spreminjalo pa tudi ljudje ne bodo več razumeli ukrepov, zmedeni bodo, kljubovali bodo (čerav so ukrepi potrebni) in negotovi – in s takšnimi komunikacijskimi zdrsi se spoštovanje ukrepov gotovo ne bo izboljšalo in ljudi prepričalo… Ljudje potrebujejo nek občutel varnosti, prijaznosti, zaupanja – ne pa nenjnega grozenja, negotovosti, spreminjanja načrtov , arogance in neodgovorjenih vprašanj ter nezaupanja. Ukrepi so učinkoviti; žal pa komunikacija in prezentacija le-teh ni.