Naj vam povem
Živim sama in imam majhno penzio. Stara hiša, potrebna popravila, vendar moj smisel življenja je v tem, da kupim dvakrat na teden steklenico viskija in kruh. To je vse. Popivam in jem kruh, črni in razmišljam o svojem življenju, ki je popolnoma zavoženo.
In mislim na korona virus, ki imam tak občutek, da me bo pobral.
KO bi le moji otroci našli kakšen radosten smisel življenja.
V mojem kraju me vsi poznajo, a me nihče ne obišče. Sploh ne vem, če imam še kašne sorodnike, vendar najbrž jih imam. S sestrami imam slabe odnose, so polne svojih problemov, sama ne vem ali naj životarim ali naj grem.
Včasim si mislim, da bi bilo dobro obiskati zdravnika, moj bivši me sicer obišče in mi prinese steklenico viskija in gre. Z otroke ne vem , kje so.
Hvala, ljubezen moja, hvala.
Zakaj se unicujete?
Zdaj ste v penziji, casa imate vec kot prej.
Pojdite na sprehod in svez zrak, poklicite koga po telefonu.
Glede hrane, pa upam, da se najde kdo ki vam pomaga in prispeva k hrani.
Ce imate moznost in ste pri zdravju, si omislite vrt.
Ne obupat.☺
[/quote]
Če kupuje eno bolj no name zadevo, je steklenica okoli 20 eurov, dvakrat na teden je to 40 eurov, za ta denar nakupi hrane za eno osebo vsaj za en teden, pa je verjetno za več. In sedaj naj ji nekdo prispeva za hrano????? Si ti resna?