Živim v kraju, kjer so živeli tudi moji predniki in zadnja leta imam veliko željo da se bi preselili drugam. Kraj mi ni všeč. Prodali bi hišo ali jo dali otrokom, če bi želeli. Midva z možem bi pa kupila drugje, takoj ko bi šla v penzijo.
Se je kdo od vas preselil, ste zadovoljni z odločitvijo? Zakaj ste se za to odločili?

Ja odavde ne idem. Nema sanse da se selim. Komsija mora da se seli.

Meni se zdi zelo pozitivno da ljudje niso vezani na določen kraj , nič ni zacementirano. Če lahko , mislim da bi se marsikdo selil, ampak tisti ki so v mansardi hiš staršev, tega ne morejo prodati, pa marsikdo ni zadovoljen. Ti imaš srečo ker lahko prodaš.

Ja, mi razmišljamo, bližje mestu, zaradi infrastrukture.

Vsaka zrela oseba, odgovorna do sebe, se bo vprašala , ali bo lahko na stara leta živel /A tu kjer je? Ali bo zmogel? Najhujši so taki ki zanikajo vsako razmišljanje vnaprej, ko pa pride do problema , pa histerija in pritisk na otroke. Moj oče je tak, 10 let mu govorim da naj si peč avtomatiziran, da zalogovnik, ne da vsak polencek notri meče. Sedaj ko ne zmore več , pa manipulira z nami otroci, da naj mu kurimo. Sama vem da na stara leta ne bom v breme nikomur. Raje grem v malo stanovanje, kot da zdim v nefunkcionalni veliki hiši polni stopnic .

Marsikdo bi se, pa so ujetniki hiš, kraja, tradicije

Da tudi midva razmišljava o selitvi, ko bova starejša. Hiša nama bo prevelika. Ostala bova v istem mestu, samo v stanovanje bova šla. Soglasna sva za atrijsko stanovanje, novogradnjo, bivalna površina 120 do 130 m2, garaža in ne sme biti čisto v centru, mora biti pa blizu. Točno veva kaj hočeva. Do takrat bojo verjetno že kaj zgradili po najinem okusu.

Ne nazaj.
Ja, smo prodali hišo in se preselili v drug kraj. Najboljša odločitev v življenju. Je pa seveda odvisno od karakterja človeka. Jaz nisem navezana na stene, zemljo in kraje.

130 m2 z atrijem, novogradnja, to je pasje drago. Sicer pa, kaj dva človeka upokojenca rabita toliko prostora? Dovolj je 60 m2.

Parkrat se je bilo treba selit. Odvisno seveda kakšne so želje. Če se moraš selit zaradi zunanjih dejavnikov, ne želje je seveda težje, kot če si to želiš.

Drugače pa ja.. za Slovence so 4 zidovi sveti, in včasih že majhne spremembe niso željene, kaj šele, da bi se selil. Selitev je konec konca tudi naporna. Je treba vse spokat, pa na novem koncu imeti dovolj prostora za vse.

Pa sam sem v najemu, potem ni tako teško pustiti staro lokacijo. Kot lastnik se moraš pa še z prodajo ukvarjat, kjer je več papirologije in nevarnosti.

Priznam, da razmišljam o nakupu večjega stanovanja. Želje po selitvi sicer ni, a večji stan bi prišel prav.

Jaz tudi razmišljam, kraj mi ni všeč, ne počutim se dobro, razmišljamo o selitvi v LJ. Pa ne mi sedaj o zdravem zraku na podeželju, ko sosedje kurijo plastiko in zahajcajo stare peči, da se vse saje ven zakadijo, ni nič čist zrak

Midva pa po novem razmišljava o selitvi iz Lj. Mi je Excelov prispevek tukaj dal misliti. Za tako plačo lahko delava kjerkoli, ni treba tukaj za to mizerijo, in zapravit večino za najem. Cene nepremičnin so drugje enkrat cenejše, tako da počasi razmišljamo v tej smeri.

Še nekaj let bom v velikem mestu, ker je bolj praktično, pol pa v hiško na samem brezov gaj, gozd, reka…ranč… heheh….

pa je vseeno kje živiš, ker če greš na Gorenjsko, Posočje al bala imam vožnje 1 uro brez gneče.
Če pa je delo na cesti, zasoji se pa pač mal podaljša.
Jaz o selitvi niti ne razmišljam.

Pred leti sem se pri 38 letih preselil v UK in edino kar mi je žal je to, da se nisem preselil že prej.

Selila sem se dvakrat. Enkrat iz manjšega kraja v LJ, super odločitev, uživala na polno. Z leti pa mi je Ljubljana začela presedati, veliko razlogov sem (sva) imela za selitev. In sva šla spet v manjši kraj (ne v istega). Spet uživava na polno:-)

Če mi bo kdaj tudi tu začelo presedati upam, da bom še premogla dovolj fleksibilnosti in podjetnosti, da bova pač prodala in spet šla nekam, kjer nama bo takrat lepše.

Glej, bolje pozno kot nikoli:) Tudi jaz že nekaj let skozi razmišljam o selitvi a nikoli nič od tega… Predvsem me je strah, da mi ne bo uspelo, da mi ne bo ratal najti šiht…

Glede overseas selitve pa raje ne bom razmišljala, je milijonkrat težje.

Jaz se bom, na pokoj , prodamo hiso ker je prevelika in gremo bližje mesta ali celo v mesto. Sedaj smo na vasi in me vedno bolj moti oddaljenost infrastrukture, ko si star je se težje, da imaš vse stran.

Živim v dokaj dragi soseski in včasih si hiše ob sprehodu ogledam bolj natančno. Ostarelih, ki so v teh velikih hišah ostali sami je kar nekaj. Hiše propadajo, saj ni teorije, da bi jih s penzijami lahko vzdrževali.
Cene so v našem koncu visoke. Prodali bi te hiše, si drugje kupili stanovanje in bi jim lep kup denarja še ostal. Ampak za tak primer še nisem slišal.
Trdno sem odločen da mene takšna usoda ne bo doletela. S sestro sva podedovala ogromno hišo, vsak pol. Hiša je trenutno v top stanju.
Ampak na stara leta je jaz ne mislim sanirat. Zato sva fix zmenjena, da jo čez 15 let prodava. To bo pred mojo penzijo, s tem bom kupil stanovanje v centru mesta.
Jasno da je na hišo velika navezanost. Do takrat bom v njej živel več kot 40 let. 4 generacije so bile v njej. Ampak razum pravi drugače

jaz sem se v življenju preselila že vsaj desetkrat.
če ne štejem selitev v študentski dom, pa selitev ko sem bila otrok, sem pa imela ene štiri res konkretne selitve. dvakrat najemniško, dve selitvi pa sta bili v lastno nepremičnino

ko sem se nazadnje selila, sem rekla, da me od tu peljejo pa samo še na britof… aaaampaaaak

mogoče se v penziji vseeno preselim še kam. do penzije bom tu, kjer sem, potem pa mogoče grem nazaj v rojstni kraj. več miru je tam, bolj na samem…. možu je bolj všeč, kot tu,kjer smo zdaj… bomo videli…

Midva sva sama
Materialno in financno sva recimo da preskrbljena do konca , ce poprodava vse imava preko glave.
. Opazam pa da se v obema poraja en nemir, ne vem ali zaradi trenutne situacije ali pa zgolj sedah bolj izrazito.
Potujeva , campirava z ad. Zadnje case gledava malo te popotniske oddaje , vloge potopise in ugotavljava da imava eno zeljo. Obplut svet. Ne hitrostno , tisto pravo za soncem ,preselit se zamenjat stil zivljenja .

Jaz sem človek novih in novih ciljev, sprememb. Začnem biti kar nemirna (pre)dolgo na enem mestu.
Smo se selili že 4x (če ne štejem selitev iz otroštva in selitev naju z možem iz enega v drugo najemnisko stanovanje v študentskih časih). Najprej v domačem kraju v svoje prvo lastniško stanovanje, nato v večje stanovanje v istem kraju, potem iz mesta v hišo in še 1x v novo hišo v drug kraj. Zdaj se otroci šolajo in morajo imeti neko stabilnost, tako da bomo nekaj časa tu… Pa tudi sicer je lušten kraj, okolica in všeč mi je naša hiška… Ampak z možem že planirava, kam potem, ko otroci odrastejo… Najbrž kam na obalo, če bo dovolj financ za hiško tam, ki bo pa vsekakor manjša, kot jo imamo sedaj in po možnosti pritlična, pa z ne preveliko zemljišča okoli.