Politični čvek

nacionalisti in fašisti, ta skladba je za vas!

Default avatar
Default avatar
nacizem je bil že premagan je napisal/a:
Default avatar
ta je krasna

nacizem je bil že premagan je napisal/a:
Default avatar
Že ime 'Pinko' me vedno spravi v smeh.
R. trzęsie swą dupą, idiotka nie kuma nic,
Że jest tu największą kurwą, w loży dla MON.
Default avatar
Pikulet je napisal/a:
To ni pesem za “ domoljupe” domobranske.
Default avatar
Pikulet je napisal/a:
Pikulet,

sem prebrala !
Ne žali Primorcev, oni, vedo kaj je fašizem. ...
Default avatar
PRABABI je napisal/a:
Pa tudi zelo dobro vedo, kaj je komunizem! Komunisti so pobili veliko Primorcev. Še krepko po vojni.
Samo en primer:

"Slavko Uršič je bil pred drugo svetovno vojno primorski begunec v Ljubljani, po njej se je umaknil pred komunizmom v Cono A Julijske krajine, ki so jo upravljali zahodni zavezniki. Bil je med ustanovitelji Slovenske demokratske zveze v Gorici. Kot sourednik tednika Demokracija je jasno obsojal vsak totalitarizem. Za to je plačal najvišjo ceno. 31. avgusta 1947 ga je jugoslovanska politična policija ugrabila pri Kobaridu. V tajnih zaporih Udbe v Ljubljani je ostal do domnevne nasilne smrti verjetno novembra 1950. Njegov grob ni znan."

Default avatar
»Pesem (Partizanska) je nastala že leta 1941 v Ljubljani kot prva umetna partizanska pesem. Že tedaj je bila razmnožena kot partizanska himna in poslana tudi na osvobojeno ozemlje. Prvotni tekst pesmi se je glasil:

Matej Bor: Rdeči pionirji

Razpnite čez ves svet vešala,

naš bog so: rop, požig, umor!

Divjajte! Kri je zakričala!

Glavo je dvignil v nas upor!

Hura, rdeči pionirji,

v temelje oboka bombe, ekrazit!

Jutri, rdeči inženirji,

skozi slavoloke novi svet gradit

Hura, hura, hura, hura!

Naš smeh se razvihra v domovih,

s čim prali bomo kri, s krvjo!

Prisluhnite, pri nas v gozdovih

tesarji novih dni pojo.

Vir: tretja izdaja knjige »Naša partizanska pesem« z letnico 1993, ki je izšla ob 50-letnici partizanskega pevskega zbora (1944–1994). V tej knjigi so zbrane in z notami opremljene vse partizanske pesmi. Knjigo je uredil, napisal uvod in komentarje dr. Radoslav Hrovatin. Že v uvodu pisec pove tole: »Že leta 1941 je nastala med slovenskimi partizani umetna, uglasbena pesem »Partizanska« (Razpnite čez ves svet vešala … ), skladba Karla Pahorja na pesnitev Mateja Bora, ki se je ohranila, a se je od leta 1944 pela na nov tekst Franceta Kosmača »V boj«.
_________________________________________
V pesmi ni omenjen boj proti okupatorju, temveč samo revolucija. Ta je bila glavna, protiokupatorski boj pa krinka.
_________________________________________________
Državljansko vojno so začeli komunisti, njihov politični program vsebuje pesem Mateja Bora, Slovenci kremeniti:

Na klic kominterne združite se v čete -
v boj za svobodo, v boj za Sovjete.
Rdeče smo fronte bojevniki mi,
ker naše je geslo,
Sovjeti sveta.

Iz ruskih step veliki Stalin kliče zmagovito,
z naših se gora odziva mu tovariš Tito.

Naglo puške smo zgrabili
in v gozdove z doma šli,
ko sovjetski so junaki
skupen boj oklicali.

Čez gore, polja
po svetu naj doni,
Slovenija svobodna
sovjetska bodeš ti.

Novejše raziskave zgodovine 2.svetovne vojne na evropskih tleh, v Ameriki in zahodni Evropi pa so spravile na dan nekaj strašljivih stvari. Rusi so se še pred sklenitvijo sporazuma Hitler-Stalin pripravljali na napad na zahodno Evropo za sprožitev komunistične revolucije vse do Atlantika. Na meje SZ so spravili tedaj najmočnejšo vojsko v Evropi, ki je daleč presegala vojaške sile Nemčije. Napad naj bi se začel nekako v sredini julija 1941. Hitler je to slutil in sprožil PREVENTIVNI napad na SZ 22. junija 1941. Rdeča armada je klonila, saj na napad Nemčije ni bila pripravljena in posledično ni bila pripravljena za obrambo. Zato so lahko Nemci tako hitro napredovali skoraj do Moskve. Napadalna ruska oklepna vozila so bila namreč narejena za zahodnoevropske cestne razmere, za obrambo na brezcestnih ruskih stepah pa so bila popolnoma neuporabna.
Default avatar
Slika