Bi-Ke je napisal/a: ↑
Sam menim, da bi bilto dober ukrep v začetku novembra - sedaj pa smo vsi že preutrujeni od ukrepov in ga marsikdo ne bi spoštoval... Tudi sam priznam - pa sem drugače kar velik podpornik ukrepov, da bi verjetno za sprehode zapuščal dom - pa naj me vstrelijo ali karkoli že... Preprosto sem že v fazi, ko mi gre za lastno preživetje (naveličan sem ukrepov, se jih pa steogo držim) in mi je moje življenje pomembnejše od življenja neznancev... Po moje bomo morali počasi iti v smer, da za ogrožene skupine ukrepe zaostrilo; za manj ogrožene pa nekoliko sprostimo,.. Po moje bi bilo primerno, da se na ravni države glede na raziskave postavi tvegana starostna meja (po kazeri staorosti več hospitalizacij, smrti) in pa seznam tveganih pridruženih bolezni,... Najelo bi se študente, ki bi pregledali kartoteke pacientov, da se pregleda kdo glede na določene bolezni in starost spada med rizične skupine; vsem, ki niso rizične skupine pa se izroči potrdilo, da je bilo ugotovljeno, “da niso rizični”... Za rizične skupine bi uvedel 22-urno policijsko uro, preostali dve uri pa bi lahko LE ONI opravljali nujne dejavnosti trgovine/pošta/banka (takrat bi tisti 2h za ostale “ne rizične” bil vstop prepovedan). Odprl bi šole (razrede “na polovico” - en teden ena polovica v živo in naslednji druga; brez malic/kosil v šoli - bi pa lahko hrano nesli domov iz šole in doma jedli), za tiste s potrdilo, “da niso rizični” bi odprl ostale trgovine (št. strank na kvadraturo), fitnese (pod tako strogimi pogoji kot so bili prejšnji teden odprti-št. glede na kcadraturo, varnostna razdalja, zračenje), restavracije (največ 4 za mizo, razdalje med mizami, št. glede na kvadraturo, zračenje, maska se odstrani le med pitjem/hranjenjem). Tisti, ki so po pregledani dokumentaciji označeni za rizične v te ustanove nimajo vstopa niti v tistih 2h, ko lahko opravljajo opravke.
Če bi bilo tako preprosto, bi se tudi kdo drug to domislil.:)) Kaj torej recimo z učitelji, ki spadajo pod rizične. Veliko je starejših učiteljev, zdaj ko morajo čakat na penzijo do 65. leta, jih je malo morje, takih, ki imajo pridružene bolezni, tudi, vsak drugi je tak po 50. letu. In ti bi lepo delil razrede, kjer seveda rabiš veliko večje št. učiteljev, pa še tretjino bi jih pustil doma, vse rizične. Kdo bi pa poučeval? Če všteješ še bolniške zraven od nerizičnih, bi ostalo par učiteljev na šoli. Ene šole imajo skoraj v celoti starejši kader, več kot polovico nad 55 let. Lepo je lapati, naj pa pridejo študentje učit. A res? Celo če bi se dalo to zrihtat, a bo potem država plačevala maso rizičnih, ki bi doma posedala in še te nadomestne učitelje brez prakse, ki naj bi zdaj kar učili in ocene talali?
Dobra ti je ta strategija na papirju, čim pa poskušaš kaj takega udejaniti, se zaplete. Hojsa in ostalo druščino bi torej tudi kar doma pustil , hehehhe... morda bi tale zadeva celo delovala v dobro ljudstva, heheh.
Poleg tega ne moreš "rizičnim" kar odrediti policijsko uro in jih zaklenit na dom. Kaj pa če bi oni vseeno delali in jih ne briga to, da so rizični? Ne moreš eni skupini ljudi odreči sprehodov, obiskov pedikur (ravno sladkorni bolniki to potrebujejo), obiskov knjižnic... To bi šele bil fašizem prve vrste. Daj ne nori, no...