Stara sem 23 let. Studij mi ne gre, studiram nekaj kar me sploh ne zanima. Tako, da sem se odlocila, da letos pavziram. Da opravim se ostale 3 izpite.
In zdaj ta korona. Trenutno ne delam nikjer se pravi sem 14 dni doma. Drugače sem bolj ali manj v Ljubljani, kjer sem tudi opravljala studentko delo.
S fantom se spet ne bova videla kar nekaj casa, ze tako se poredko, ker zdaj je itak vse online pa se iz druge regije je. In sploh nisem prepricana, ce me ima dovolj rad in ali je z mano samo zaradi tega, da ni sam. Kdo bi vedel. 🤷‍♀️ Ce povem po resnici tudi jaz nisem prepricana kaj si sploh želim… Po eni strani ga imam zelo rada po drugi pa nevem, ce je to to.
Ze nekaj casa sem slabe volje tako zaradi faksa kot zaradi ostalih stvari. Zadnje case veliko razmišljam o tem, da bi umrla. Navelicana sem vsega. Pocutim se tako nekoristno, neumno, grdo, zapostavljeno, zdi se mi, da sem samo strosek pri hisi. V glavnem povzetek vsega je, da sem depresivna zadnje case, pa se zaposlim pa ne pomaga kaj prevec. Mogoce je moj problem, da prevec razmisljam, se poglabljam v brezvezne stvari in zato pride do tega.
Ostali bi me opisali kot pozitivno, nasmejano, energicno, veselo, vedno za zur (ki jih zdej ni)… V resnici je ravno obratno. Najraje sem sama, odmaknjena od vseh, da ne vejo, da obstajam pa sem srecna. Ceprav ne za dolgo. Hvala za prebran post. In lep muhast dan (kot moje razpolozenje) se naprej.

Te razumem, v teh časih je mogoče res malo težje. Ko sem jaz imel toliko let (zdaj sem 32) kot ti sem se tudi tako počutil. Sem samokritičen in zase nisem bil nekaj dober medtem ko so me drugi hvalili. Bil brez dela in nisem vedel kaj sploh bo z mano. Imel vem vse kot ti, punco, frende ampak nisem bil srečen. To da želiš umreti je močna beseda, ampak pomisli kako bi bilo tvojim bližnjim, prijateljem in ostalim. Verjemi da bi te zelo pogrešali, niti si ne zaslužiš tega.
To obdobje je prehodno, malo se iščeš, ti ne ustreza faks (meni tudi ni). Nič hudega, pusti si kakšen mesec ali dva in malo raziskuj. Seveda v času korone težje, ampak lahko izkoristiš in se lotiš nečesa kar te veseli, se učiš itd.
Meni se je sreča pokazala kasneje, ko sem dobil službo, dobro službo. Zato ne obupaj, so težki dnevi ampak se da, mogoče ne vidiš smisla ampak je. Pojdi malo ven na zrak, pojdi v naravo oziroma pojdi ven iz hiše malo. Pomaga. To s fantom pa tudi razumem, tudi jaz ne morem videt vseh ki jih želim. Mogoče pa najdeta kakšen način? Ampak drži se, ne bo vedno tako. Mogoče pa rabiš spremembo. Poskušaj ne overthinkat, vse bo dobro

Vem kako se pocutis, se mi zdi da nas veliko pride do te tocke ko ne vemo a smo na pravi poti ali ne.
Zdaj ko je karantena imas odlicno moznost da se ” pogovoris sama s saboj” in ugotovis, kaj bi rada v zivljenju.
Skusaj malo meditirat da se umiris, na sprehod da pozenes kri po zilah in sem sigurna da bos ugotovila kaj bi ti rada.
Ne poslusaj drugih, to je tvoje zivljenje in lahko delas kar zelis.
Faks lahko menjas, partnerja tudi, …. nikjer nisi zavezana.
Razmisli kaj tebe veseli?
V kaksni sluzbi se vidis?
Zdaj imas super priloznost da spoznas sebe.
Ne razmisljaj samo negativno, od vsake stvari se nekaj naucis.

Verjetno ti ne bo pomagalo, vendar sem sama v isti situaciji. Delam faks, za katerega vem da ni najbolj zaposljiv in tudi ne najboljši. Neprestano razmišljam, a je ta fant pravi ali ni.. Včasih bi ga najraje pustila, spet drugič se mi zdi da bi mi bilo brez njega huje. Pa še različne regije, ja… Stalno sekiranje, jokanje, razmišljanje- utruja tudi mene.
Tolažim se s tem, da bo vse minilo, da smo še mlade in da bomo napredovale. Na tako negativno razpoloženje gotova vpliva tudi redkejše druženje s prijatelji, pa malo bolj napeti odnosi z družino, glede na to da smo več doma. Pa še socialna omrežja in sami hinavski ljudje, ki s takim veseljem kažejo kako dobro jim gre. Včasih se vprašam, kje sem ga polomila oz. zakaj se jaz ne morem tako pretvarjati kot oni.
Res, ko sem prebrala tvoj post, sem se počutila kot da berem sebe. Saj bova uspeli, no!

Aja, že med prvo karanteno sem poskušala delati na sebi. Z meditacijami, športom, zdravo prehrano,… in mi gre super en teden, potem pa spet na stara pota z jokom in overthinkanjem. Moram se ponovno vzeti v roke, tokrat zares. In tebi bo tudi šlo, verjamem.

Če je to – beri citirano – se ne sekiraj; To je predpogoj, za veliko boljše življenje kasneje. Enkrat v življenju je treba tudi to dati skozi – in če je prej, je kasneje veliko bolje.
Izkoristi priložnost, da prideš do lastnih pomembnih zaključkov – potem se jih le še drži in sproti prilagajaj.

Kj pa si ti sama zares želiš?

Predlagam ti dnevno rutino, nekaj kar rada delaš pa vsak dan…
Samo en ventil rabiš… Če rabiš kaj pa vpraši.

Razumem te. Prav je, da poveš, kaj cutiš, da to tudi komu zaupaš, se zjokaš, skratka, da to kar čutiš na nek način spraviš na dan in se tako tudi konkretno soočiš s svojo težavo.
Nekaj nasvetov, ki meni pridejo prav v najbolj depresivnih dneh. Zjutraj zgodaj vstani in se odpravi na sprehod, rekreacijo, se uči, skuhaj si kosilo, pospravi stanovanje/sobo/omaro, loti se ustvarjanja, opravi balogo, ki te ze nekaj časa čaka… Če zgodaj začneš dan in si recimo ob 9h že konec z enim opravkom, boš vsaj toliko ponosna nase, da si boš rekla, da je ta dan imel nek smisel. Pogosto se moraš konkretno brcniti v rit, da se zjutraj lotiš stvari, ampak občutek lastne vrednosti, ponos nad opravljenim delom bo to upravičil.
Pptem si lahko narediš načrt, kaj želiš doseči. Se vpisati na kakšen nov tečaj on prolidoviti kompetence (za potem, ko bo konec korona-situacije), se naučiti novih veščin, lahko iščeš potencialno službo, si pripraviš načrt, kam odpotovati, takoj ko boš lahko, če rada žuraš načrtuj organizacijo svojega domačega žura. Bolj kot bo ideja izven okvirjev, bolj nora, nenavadna, drzna, pustolovska in nepredvedljiva, več vznemirjenja boš čutila ob tem in to ti bo vlilo novo voljo do življenja. Če nimaš nobene ideje, ti svetujem, da si prebereš kakšno avtobiografijo oz si pogledaš kakšen biografski film, kjer boš videla, kaj so si upali nekateri uspešni posamezniki, da so postali, kar so in ti bo mogoče to v navdih …
Predvsem pa pomisli. Verjetno imaš don, hrano, si toliko zdravo in pri močeh, da nimaš večjih fizičnih omejitev in je cel svet pred tabo. Mnogi bi dali vse, da bi imeli možnost se učiti, pa jim ni dano, zato se vsak dan poskusi naučiti nekja novega. Včasih mora prav vsak od nas stopiti iz cone udobja, se lotiti dela, česarkoli, samo poskusiti in poiskati v vsaki majhni stvari smisel, veselje in male cilje. Ti vodijo k velikim ciljem, na katere smo potem ponosni.
Ne stopiš vsak dan na vrh sveta, lahko pa vsak dan plezaš, da ti bo to enkrat uspelo.
Upamo, da ti bo kaj prišlo prav. Srečno!

Pomojem si padla mal v tele črne misli in se ne počutiš koristno zaradi tega obdobja. Ne veš kaj sama s sabo in si začela preveč premlevat neki stvari, kot si ugotovila že sama tud. In pol ko je tkole razmišljamo preveč črno in tudi razne dvome dobimo kot so tvoji glede fanta itd. Lahko je to res tvoje trenutno stanje, ne vem ugibam. Nisi več napisala če si že prej kdaj razmišljala tako o tvojem fantu. Al ti je manjkalo njegove pozornosti že prej in je zdaj use prišlo za tabo? Preveri kako pozitivno knjigo Zakon privlačbosti, Življenje je tvoje. Pač kar koli ti paše. Poslušaj kar ti je blizu, glasba.. Če imaš domačo žival npr. posveti se ji. Pojdi v baravo, hribe. Karkoli. Saj se najde. Poglej kak naj film. Naredi si kar imaš rada, kako sladico itd.. To vse na pamet govorim. Ti veš kaj te osrečuje 🙂 Sešij si kaj če te to veseli. Uredi si sobo. Pleši v ritmu 🙂 Pokliči koga ki ga že dolgo nisi in ti je blizu 🙂 Vse..samo sebi se ne smili in ne zapadi v nenehno razmišljanje. Na dolgi rok ni ravno ok to. Nekaj se bo že našlo zate 🙂

Dobro si ji napisal 🙂 Sama sem tudi 32 in sem precej boljše kot bila pri 23. Takrat sem imela neko čudno depresivno obdobje. Pri 24 pa zacvetela. Si začela slediti in se mi je marsikaj odprlo. Avtorica tole tudi da bi kar umrla uff, me obupaj. Drugi te vidijo tako ti verjamem ja. Nekateri tudi površno opazujejo in mislijo kako je drugim vedno vse boljše kot njim. Pa ni vedno ravno tako. Vsak ima svoje izzive in lekcije. In vsak mora čez kaj težkega 🙁

Veš, vsi imamo včasih taka obdobja. Ni sanjskega faksa, ni sanjskega fanta.Žal…vedno moramo reševati neke probleme, ne smemo pa obupati.Danes je res malo depr.dan, jutri pejdi v naravo, želim ti vse naj, drži se!!