Obdrzati priimek po poroki?
Sama sem svojemu dodala še moževega. Tudi jaz sem mnenja, da je priimek del identitete. Pa še bolj enostavno je kot sprememba. Predvsem pa pride prav ob morebitni ločitvi. Se mi zdi, da se največkrat zalomi prav tistim, ki s poroko mislijo, da so postali siamski dvojčki. Skupni priimek, skupni mail … potem pa komplikacije.
Tudi če obdržiš samo svoj priimek, ni nič narobe, le bolj praktično je imeti še moževega zaradi otrok.
Evo, ze na zacetku taka napaka. Kako imajo nekatere zenske tako malo spostovanja do sebe, da se takole uklonijo?
[/quote]
Se strinjam. Je morala biti pa res obupana, da je pristala na tako izsiljevanje. Pa priimek pri tem sploh ni pomemben, temveč odnos. S tem je jasno pokazala, da bo požrla vse, kar ji bo servirano.
zame mene moj priimek ne definira, niti me ime ne, ker si ga nisem sama izbrala. mene definirajo moja dejanja in četudi si zdaj dam spremeniti ime in priimek sem še vedno ista oseba, ki me definirajo moja dejanja, moje vrednote, načela po katerih živim.
Na družinski priimek sploh nisem navezana, ker zame predstavlja spomin na neka dejanja v družini, ki so bila boleča, nepravilna, ki jih ne odobravam, in posledično si ga lahko tudi takoj spremenim, saj na ta priimek nisem čustveno vezana.
Ostale, ki ste čustveno vezani razumem da si ga ne bi spremenili, samo ne strinjam se pa z vašim pogledom, da vas ta priimek definira, to ne, ste pa nanj čustveno vezani.
Zame priimek moje družine ne predstavlja lepih čustvenih spominov v smislu odnosov, dejanj nekaterih predvsem glavnih nosilcev tega priimka v družini, torej mi je vseeno kaj se zgodi s priimkom.
Neka tradicija je bila, da ko se nekdo poroči, prevzame možev priimek in da ne obdrži dekliškega. Del identitete se mi zdi da je osebnost, ker istih imen in priimkov je na miljone, človek je pa vsak drugačen…
Kako bo pa potem če žena obdrži svoj priimek in doda možev in imata otroka, ki pa spet ne sme imeti samo ženinega in ne samo očetovega priimka, ampak “mora” ima oba priimka.
In tak otrok se poroči z ženo, ki ima prav tako dva priimka(od očeta in matere, saj je mati obdržala priimek). Bo potem del identitete da bo vnuk imel 4 priimke…?
Pa če mu še ob rojstvu data dva imena, ker nekateri pravijo da eno ime da oče eno mati, bo potem imel otrok 2 imena in 4 priimke…?
Nič ni treba, da ima nekdo 4 priimke, ampak se bo otrok pač o tem odločil sam. Kaj bo izbral, je pa njegova stvar, tako kot se lahko nevesta sama odloči, kakšen priimek bo imela in koliko jih bo imela. Običajno so se za dva priimka odločale ženske, ki so bile prepoznavne v svojem poklicu, sploh profesorice, znanstvenice itd. Po drugi strani pa obstajajo tudi moški, ki svojemu dodajo še ženin priimek ali vzamejo celo samo njenega. Zakaj pa ne, če jim tako ustreza?
Takole, iz izkušnje:
Ob poroki sem razmišljala takole: ker ga mam rada, prevzela bom njegov ( rodbinski) priimek – ne samo dodala, prevzela.
po 17ih letih zakona mi je bilo žal, zelo: ženska mora ohraniti svoje dostojanstvo, ko se potem izkaže marsikaj, ko začnejo padati okostnjaki iz omar ( resnica)….., Jasno da ob razhodu ali ločitvi potem nikakor ne nikako ne boš obdržala priimka osebe, ki te je grdo izkoristila -ko so otroci že polnoletni, pa sploh ne.
Nič ni treba, da ima nekdo 4 priimke, ampak se bo otrok pač o tem odločil sam. Kaj bo izbral, je pa njegova stvar, tako kot se lahko nevesta sama odloči, kakšen priimek bo imela in koliko jih bo imela. Običajno so se za dva priimka odločale ženske, ki so bile prepoznavne v svojem poklicu, sploh profesorice, znanstvenice itd. Po drugi strani pa obstajajo tudi moški, ki svojemu dodajo še ženin priimek ali vzamejo celo samo njenega. Zakaj pa ne, če jim tako ustreza?
[/quote]
Kako se bo otrok ki se rodi odločil med dvema priimkoma očeta in dvema priimkoma matere? Pa tudi če bi se odločil za enega bi s tem lahko prizadel drugega starša.
Ali pa če bi rekel bom vzel enega od očeta in enega od matere, bi pa potem tista dva od štirih, ki si jih ni izbral, bi pa lahko babica in dedek bila žalostna. Bi rekla po ženini strani si je zbral, po najini pa ne.
Takole, iz izkušnje:
Ob poroki sem razmišljala takole: ker ga mam rada, prevzela bom njegov ( rodbinski) priimek – ne samo dodala, prevzela.
po 17ih letih zakona mi je bilo žal, zelo: ženska mora ohraniti svoje dostojanstvo, ko se potem izkaže marsikaj, ko začnejo padati okostnjaki iz omar ( resnica)….., Jasno da ob razhodu ali ločitvi potem nikakor ne nikako ne boš obdržala priimka osebe, ki te je grdo izkoristila -ko so otroci že polnoletni, pa sploh ne.
[/quote]
To kar pišeš nima nobene veze z dostojanstvom. Ime in priimek te ne naredita kot osebo popolnoma nič. Imen Tina, Urška,… priimkov Novak, Kovač, Mlakar, Kos je na tisoče pa so si kaj med sabo podobni? Vsak je popolnoma svoja oseba, tudi če so si v sorodu… Če si mela slabo izkušnjo z Markom, se boš potem izogibala vseh ki jim je ime Marko, najverjetneje ne.
Če se ločiš, si daš star dekliški priimek nazaj in je zgodba zaključena.
Kako se bo otrok ki se rodi odločil med dvema priimkoma očeta in dvema priimkoma matere? Pa tudi če bi se odločil za enega bi s tem lahko prizadel drugega starša.
Ali pa če bi rekel bom vzel enega od očeta in enega od matere, bi pa potem tista dva od štirih, ki si jih ni izbral, bi pa lahko babica in dedek bila žalostna. Bi rekla po ženini strani si je zbral, po najini pa ne.
[/quote]
Kot že rečeno: to je njegova stvar. Kdo bo ob tem užaljen in kdo ne, pa ni možno vnaprej predvideti. Če sklepaš, da bo kdo užaljen, je pa očitno priimek pomembna zadeva.
Če bi se jaz poročala,bi obdržala svojega.
Kako se bo otrok ki se rodi odločil med dvema priimkoma očeta in dvema priimkoma matere? Pa tudi če bi se odločil za enega bi s tem lahko prizadel drugega starša.
Ali pa če bi rekel bom vzel enega od očeta in enega od matere, bi pa potem tista dva od štirih, ki si jih ni izbral, bi pa lahko babica in dedek bila žalostna. Bi rekla po ženini strani si je zbral, po najini pa ne.
[/quote]
Jaz po poroki nisem imela dvojnega, nisem pritaknila, sem prevzela – če je morda nerazumljivo napisano. Otroci pa imajo očetov priimek, jasno. temu nikakor ne nasprotujem.
To kar pišeš nima nobene veze z dostojanstvom. Ime in priimek te ne naredita kot osebo popolnoma nič. Imen Tina, Urška,… priimkov Novak, Kovač, Mlakar, Kos je na tisoče pa so si kaj med sabo podobni? Vsak je popolnoma svoja oseba, tudi če so si v sorodu… Če si mela slabo izkušnjo z Markom, se boš potem izogibala vseh ki jim je ime Marko, najverjetneje ne.
Če se ločiš, si daš star dekliški priimek nazaj in je zgodba zaključena.
[/quote]
Oja, ima – še kako – ker ko se poročiš, z možem žal dobiš tudi paket njegove bližnje družine….
In veš kje je morda tudi problem, v posebnih primerih? Ko napirmer partner/mož postane oseba, ki se giblje v določenih krogih, gospodarstvu, prepoznavno, pa ni ravno na dobrem glasu z leti…. verjetno se tudi ti ne bi želela več enako pisati po ločitvi, kajne?
Z množenjem priimkov uvajate v naš prostor španski in latino sistem. Npr. Picasso: Pablo Diego José Francisco de Paula Juan Nepomuceno María de los Remedios Cipriano de la Santísima Trinidad Ruiz y Picasso.
Dovolj je, če ženska svojemu priimku doda moževega, otrok pa se piše po očetu. Seveda zadeve zapletate, ker živite v partnerski zvezi in potem res ne veš, kateri priimek dati otroku.
Midva živiva v izvenzakonski partnerski skupnosti, tako da imam svojega. Tega s poroko ne bi spreminjala, se mi zdi nenaravno. Če sem lahko 30+ let živela z enim priimkom, bo tako ostalo.
Otrok (še?) nimava, a otrok bi se pisal po obeh. Ja, eno kratko ime in dva priimka. moj+njegov. Bi res lepo zvenelo. Še dodaten argument, s tem priimkom sem zadnja v rodbini, oče je imel samo sestre, moj brat in njegova žena pa ne moreta imeti otrok in sploh se noben sorodnik ne piše kot jaz.