Živim za vsak dan sproti, brez dolgoročnih načrtov …
Mene je življenje dodobra obrusilo. Nikoli me ni šparalo.
Pa sem se odločila, da bom začela živeti za vsak dan sproti.
Brez dolgoročnih načrtov.
Kar bo, pa bo.
Kdo ve kaj bo jutri, čez 1 leto, čez 10 let, ali bom sploh dočakala penzijo?
Življenje je postalo še bolj nepredvidljivo.
Saj vidite, da se vse spreminja iz danes na jutri.
Ni več neke rutine in varnosti.
Samo še krut boj za obstanek.
Ker živim za vsak dan sproti in se poskušam v popolnosti zavedati “sedanjega trenutka” mi je nekako lažje in se počutim se razbremenjena.
Saj vemo, da ni preteklosti, niti prihodnosti … je samo sedanji trenutek.
Še kdo tako razmišlja?
Uredništvo priporoča