Pismo razjarjenega varnostnika
To velja za vas, gospod Krek. Šef NIJZ. To velja za vas, gospod Gantar. Minister za zdravje. To velja za vas, gospa Beovič. Frizura vas ne uboga, a ste še vedno “prva” infektologinja v državi. Menda. To velja za strokovnjake. Od gospoda Pretnerja naprej.
Vi radi operirate s podatki. S statistiko. Prav. Operirajmo s tem. S podatki in dejstvi.
Nisem zdravnik specialist. Nisem nekdo, ki bo pisal, kot sistem (ki me je plačal), želi. Nisem hlapec farmacevtskih ali medijskih lobijev. Sem nekdo, ki razmišlja s svojo glavo. Nekdo, ki bo stvari naredil po svoje.
Navaden varnostnik sem. Specialni ne obstajajo.
Zadnjih šest mesecev (od začetka prvega vala epidemije), delam na vstopni točki zdravstvenega doma Vič. Enega največjih ljubljanskih zdravstvenih domov in posledično, Sloveniji nasploh. Pri nas imamo dnevno več sto ljudi. Več sto. Masa ljudi.
Ljudi, ki stojijo pred vrati, marsikdaj pošljemo domov. Ker niso naročeni pri osebnem zdravniku. Naročeni niso zato, ker je zdravnico pogosto nemogoče dobit po telefonu. Je pa nujno. Sočustvujemo. Poskušamo vzpostavit telefonsko linijo. Pišemo obrazce, listke. Da nenaročeni pacienti pridejo v najkrajšem možnem času vsaj do nujnih zdravil. Injekcij. Napotnic.
Čakalnice so skoraj prazne. Ker po protokolu morajo bit. Virus. J-eb-em-uma-ter. Zunaj, pred vrati pa gneča. Oni za laboratorij, ki jim dajemo vprašalnike za izpolnit. Vsakomur. Oni za ginekologa. Pulmologa. Okulista. Trombotično ambulanto. Medicino dela. EKG. Zobozdravnika. Splošne ambulante. Fizioterapijo. Itd. Itd.
Bo pozimi isto?
Bodo ljudje, ki zdravstveno zavarovanje (osnovno in dodatno) plačujejo že celo življenje, pozimi stali zunaj kot zmrznjeni vrabci? Jim bomo dajali deke? Čaj z okusom limone?
Baje, da nam zdravstveni sistem razpada. Preveč zasedene postelje.
Vi to resno?
Veste, kakšne so naše zmogljivosti?
Koga vi hebete?
Vi bi privatizirali kompletno zdravstvo. To je vaš cilj. Vemo, v katero smer to gre. Ane?
Jaz tiho ne bom. To vam je menda jasno.
Srečno, manipulatorji.
Jaz vas bom s statistiko u-bijal vsak dan.
Razen, če vi u.bijet.e mene.
Ampak jaz se – na vašo žalost – smrti ne bojim.
Gremo na n.o.ž? Pojdimo na n-o-ž.
Boli me k…c za medijsko pozornost. Te imam dovolj. Boli me k…c za všečke oziroma lajke. Tudi tega imam dovolj. Kariera influencerja me ne zanima. Resnica me zanima. Dejstva!
Gospodje, strokovnjaki.
Se beremo.
