Najdi forum

Naslovnica Forum Starševski čvek Ženske kako bi reagirale, če bi vas nepričakovano obiskala moževa bivša z otrokom, ki je od vašega moža, a on zanj ni ve

Ženske kako bi reagirale, če bi vas nepričakovano obiskala moževa bivša z otrokom, ki je od vašega moža, a on zanj ni ve

Ste po samooceni urejenia družina, le skupni otroci in nobenih od prej, prvič poročena oz. nista ločenca, ste na svojem pa četudi na kredit, zaposlena, izšolana vsaj diploma, plači taki, da sta kreditno sposobna, vsako leto lahko greste na morje, v trgovini normalno privoščite še kakšno malenkost, ne da bi bili premožni in v izobilju, a niste na socialki in transferjih… tak stil družine/ življenja/ partnerstva imam v mislih.

Kako bi reagirali oz kako bi se spremenilo vaše življenje, družina in zveza s patnerjem, če bi eno sobotno popoldne pri vratih pozvonila ena ženska z otrokom in trdila, da je to otrok od vašega moža. Glede na starost otroka, bi ga mož lahko zaplodil preden je začel zvezo z vami. Recimo sta se spoznala pri cca 25tih. To povdarjam, ker želim izpostaviti, da ni šlo za varanje. On je imel zako otroka nekje, a zanj ni vedel, posledično vi niste vedeli, da ima on otroka nekje.

Zdaj kako je bil otrok narejen nima veze; pijan žur (no lahko tudi trezen), avantura za eno noč, romanca na morju, kratka zveza itd. ni relevantno. Mož se je spomni, ko pove od kod bi se naj poznala (se spomni, da je imel odnos z njo). Eventualno se izkaže, da ženska govori resnico, je otrok zares biološko njegov. Mama trdi, da mora otrok poznati očeta in zato je tudi prišla z njim k vam.

Postavite se v vlogo te ženske. Kaj menite o spodnjih vprašanjih
1. Kako bi reagirali oz kako bi se spremenilo vaše življenje, družina in zveza s patnerjem po tej novici?
2. Kako bi gledali na tega otroka? Ubogi otrok nič kriv ali vsiljivec, ki ruši vašo družinsko idilo?
3. Kaj če je bila te ženska prejemnica precej transferjev, pomoči itd. in bodo preživnine za nazaj izterjane? To je sicer njegova finančna obveznost, a če hočete ali nočete poseže v skupne finance družine. Npr imata kredit za stanovanje in lizing za avto, plača ne zraste, ker se pojavi nova finančna obveznost.
4. Bi se ženske počutile izigrano? Niste želele sestavljene družine, partnerja s prtljavo, a ste ga sedaj dobile.
5. Bi se vam partner smilil? ali obratno, bi se vam naredil nek cmok v grlu in bi bile neke vrste v sebi jezne, razočarane, nejevoljne nad njim?

Po vseh podatkih, ki si jih navedla, je ocitno, da tu ni nic kriv otrok, moz pa tudi ne, ce mu to ni bilo pravocasno sporoceno.
Ne vem kako je to po zakonu, ampak alimentacija za nazaj ni prav. Saj ni vedel za otroka. Poleg tega ni sodeloval v zivljenju otroka, spet ni fer.
Zakaj je ta zenska sele sedaj razkrila oceta? Kaj s tem zeli? Samo denar ali stik?

Uh, res ne bi želela biti v takšni situaciji. Res otrok ni nic kriv, ampak jaz in moje premozenje pa tudi ne. Če se postavim v vlogo moža, bi jaz na njegovem tožila to žensko za prekrivanje mojega otroka. Še prej pa zahtevala test, da je otrok res njegov. Vidva pa se zmenita pravočasno glede premoženja.

Kaj pa naj bi?

Itak, da je sok,pretres in stres.
Bila bi jezna, ne vem, ce na partnerja, cerjetno ne na njega, ampak na to zensko.

Alimentacija za nazaj… Ne vem, ce to gre skozi, saj ni vedel za otroka.
Alimentacija za naprej pa ja, kaj naj zdaj, njegov je, nimas kaj.
Financno niste v pesdi, torej tudi alimentacija ne bo problem.
Bi pa na mestu moza/novopecenega oceta zahtevala redne stike z otrokom!

Kako je dobila njegov naslov, predvidevam da ne živi ravno v bližini, torej zna biti vse sorte, baba je pohlepna pa je pač tvojega izbrala za plačevanje, torej prvo test očetovstva, če je kakeršna koli nevarnost za terjatve premoženja vse takoj prepisat nate..

Meni je v oči padlo, da opisuješ v glavnem vajin status in finančno stanje, kot da je to dvoje najpomembnejša stvar na svetu, družina je pa nek privesek ali še to ne.

Otrok je njegov. Tudi če tega ni vedel, je vedel, ali je seksal brez kondoma ali ne. Otroka mora vzdrževati, to je njegova obveznost, prav tako je njegova bveznost, da mu postane oče v pravem pomenu besede. Da ti pri tem sodeluješ, bo v korist vsem. Če se boš umaknila in izolirala od situacije in novega družinskega člana, lahko pride do razdora tvojega zakona, ki kot se nekako bere, na žalost temelji predvsem na materialnih dobrinah.

Bravo. Skoraj bi padel s stola od presenečenja, da sem prvič po zelo dolgem času na tem forumu zaznal eno dobro zgodbo oz. pravi nastavek za debato. Pred kakim letom sem sam tudi dokaj nazorno zasnoval eno bolj specifično ampak obče splošno vprašanje. Mislim, da je šlo o pravici moškega pri ženskem splavu. Kasna debata, ki je res presegla meje brezveznega čvekanja.
Pohvalno.
Jaz bi povedal svoj vidik kot moški, če seveda dovoliš in ti s tem ne bom uničil okvirja pričakovanega.
Torej po vseh parametrih se zdaj postavim točno v določeno kožo. Torej neka moja bivša pozvoni in pove, da sem jaz oče otroka. Super si postavila tudi časovni vidik, torej sobota dopoldne, pričakovano da je doma cela družina.
Recimo, da se držim tvojega okvirja in pride odpret moja žena. Ok. Od tu dalje štartam.
Torej zvonec, žena gre odpret in gospa pove, da je mati mojega otroka.
Verjetno bi moja žena (kolikor jo poznam) zelo dostojanstveno držala vrata in rekla a to iščete gospoda tega in tega (mene) in ko bi tista pred vrati rekla da, bi moja vzvišena soproga verjetno rekla, da me takoj pokliče. Prišla bi notr in rekla, pojdi ena gospa je, tebe išče. Ne bi nič rekla zakaj in niti ne bi pokazala kakega razburjenja. Glas bi bil tak, da bi vedel, da gre vsaj za policijo, če ne celo za vojsko zunaj. Votel, doneč glas napol hripav.
Ja, ko bi prišel na vrata in bi rekla kdo točno je bi se spomnil, da sem jo podrl in verjetno bi me zanimalo zakaj je tu. Najbrž bi ji rekel – ja lej jo, kaj pa ti tukaj a je kaj nujnega (sem v poklicu kjer me veliko ljudi potrebuje) in ko bi rekla, da je, da je pač se odločila da mi pove da imam otroka… Bi ji rekel, če se heca.
Saj bi prepoznal da je res. Po drugi strani bi se mi v trenutku zasmilila ker bi vedel koliko jajc je ženska rabila, da je upala pozvonit in da ni prišla brez razloga samo zgago delat.
Zdaj v naslednjem koraku bi verjetno rekel naj gre naprej. Ko bi pač stopila v naš prostor, kjer sprejemamo obiske, bi rekel ženi v trenutku da naj pokliče varuško, ki bo poskrbela za otroke, in se nama naj potem pridruži tu. Za njimi bi zaprl vrata.
Poslušal bi jo. Rekel bi naj mi pove zgodbo od začetka in da jo prosim samo naj bo iskrena. Četudi bo resnica boleča naj bo iskrena in da naj se ne boji zlobe ali jeze z moje strani. Najbrž bi jo vprašal, če je zdrava. Ker velikokrat ženske iščejo očeta otroka takrat, ko se ne počutijo zdrave ali pa se jim že postavi kakšna diagnoza. Takrat želijo nekako varno predat otroka očetu.
Zanimalo bi me vse o otroku. Kako je živel, koliko ve o meni, kakšen je, kaj sprašuje, s čim se ukvarja. Vse. Prosil bi sliko. Nekako mi daje občutek vedeti, da bi hitro bil siguren ali je moj ali ni. Konec koncev imam tri otroke in hitro bi našel podobnost. Vsaj z enim. Ko bi se ta tematika nekako izčrpala torej o otrokovi preteklosti bi jo vprašal kako si ona želi čim bolj mehkega prehoda otroka v našo družino oz. kako mu bova povedala. Dejstvo je, da otrok meni ne bo zameril, njej pa lahko zelo. In na to jo bom tudi opozoril. In jo kasneje pred otrokom tudi branil, ko bo začel pljuvati po materi kako ga je prikrajšala. Ker imamo varuško nastanjeno v stanovanju v sosednjem bloku bi se že pomojem v tem času pridružila žena in bi ji rekel, da smo pač na tem kot je bilo povedano že na vratih. Torej ravnokar, celo za njo, sem izvedel da sem očka še enemu otroku in da je star toliko in toliko. Saj bo znala zračunat da je to bilo še pred njo. Jaz sem siguren, da bi tako jaz kot moja žena se oba trudila, da bi v tistem trenutku za tisto mamico naredila kar se da umirjeno in ugodno okolje za pogovor, brez vsakih obtoževanj in povišanih tonov. To sem siguren, ker so bile že dokaj kritične situacije (ne ravno take z otrokom) ampak dokaj enako težke.
Torej moja tematika bi se vrtela okrog tega, kdaj bi jaz tega otroka lahko spoznal. Torej priprava okolja, načrt kako bo ona pripravila otroka in kje bova izpeljala to srečanje. Na srečanju z otrokom bi želel biti sam. To bi ji dal jasno vedet, ker bi rad bil do konca iskren z njim. Bi pa izbral primerno okolje in verjetno bi predlagal njeno stanovanje, kjer bi se otrok počutil varnega.
V teku pogovora bi ji tudi povedal, naj finančno ne skrbi, ker bo otrok od tega trenutka izenačen z mojimi tuzakonskimi otroci. Torej v enakem deležu.
Kar se tiče za nazaj, bi ji pa dal jasno vedeti, da to sigurno ne bo predmet takojnšnjih razprav, ker če se do zdaj ni mudilo, se tudi zdaj ne mudi v treh dneh to rešit. Vse bo odvisno od starosti otroka. Če bi le ta bil star 14 ali več let, potem bi brez kakršnega koli pomisleka dal preračunat vsa leta do sedaj koliko bi moral dobiti preživnine in bi jo dobil na svoj račun. Torej za nazaj vse na svoj račun, tekoče gre mamici za sooskrbo. To bi ji dal nekako tudi vedeti, da razmišljam v tej smeri. Tukaj se jaz kaj dosti s svojo soprogo niti ne bi dajal… Ker ona je mene sprejela pred oltarjem v dobrem in slabem in zdaj naj to izpolni. Pač tako je. Če tega ni pripravljena sem absolutno poročil napačno žensko in se je samo pretvarjala. Potem je bolje da takoj gre in še zdaleč ne bi imel občutka da sem kaj izgubil, temveč pridobil. Spoznal sem jo, kako bi mi stala ob strani recimo če bi bil star obnemogel in bi rabil drago operacijo. Pač pustila bi me, kot bi me tukaj pustila.
Ampak nimam tega občutka in se mi zdi, da bi to ne bila niti tema razprave. Midva za svoje otroke skrbiva enakovredno, svoje finance imava poštimane.
Torej – moj odnos do tega otroka bi bil – moj si, jaz sem te naredu in danes si se rodil. Vesel sem te.
Kot drugo, želel bi ga absolutno čimprej predstaviti svojim otrokom in posvetiti ogromno časa njim v celoti, da se vsi skupaj spoznamo.
Želel bi mu tudi čimprej predstaviti osebo, ki jo imam neskončno rad, torej mojo ženo in mu povedati, da če ima ona rada mene nima nobenega razloga, da ne bi imela tudi njega, ki je del mene.
Nikakor ne bi imel občutka, da je kdorkoli mojo družino razdrl, ampak da je nekdo tej družini dal eno novo preizkušnjo in ene nove, nepoznane lepe trenutke polne nepričakovanega.
Torej nekako v tem smislu, bi se tudi razšli.
Potem seveda bi me čakala razprava še z ženo, kjer bi jo zanimalo kaj si jaz želim. Rekel bi ji, da popolnoma isto, kot bi si ona želela če bi ji nekdo prišel na vrata povedat, da ima nekje še enega otroka.
Najbrž bi naredila plan kako to lepo in mehko povedati otrokom. Mislim, da bi bil to prvi cilj. Najbrž bi zadevo preložila na naslednji dan, da bi še prespala stvar. Potem bi jih pa peljala ven v naravo ob jezero in jih posedla na dekico in ona bi verjetno začela:
Papi vam pa ima povedat eno skrivnost. A bi radi slišali? No, sin je že večji, hčerki pa še ne bi nič razumeli ampak vseeno bi zaradi sina naredil kar zanimivo zgodbico. Začel bi da je tista gospa, ki je včeraj pozvonila nama z mamico prinesla eno zeloooo lepo novico in da sva komaj čakala, da jim jo poveva…
Torej na tak način bi jaz z moškega vidika to rešil. Me pa zanimajo seveda tudi ženski.

Avtorica, še enkrat pohvala za zelo dobro temo in veselim se polemike in debat v tej temi. Upam samo, da ti jo ne bodo zapeljale spet v slepo ulico.
Še enkrat se opravičujem, če sem posegel v izključno žensko debato, ker nekako nisi spraševala o moškem vidiku. Ampak bilo je preveč mamljivo, da bi to izpustil.

Lp, Aleš

gospod Vagabund Vaga Stručnjaški, prof. dr. vesoljske in mravljične znanosti univerze Ghonisenekam in pogodbeni sodelavec na inštitutu Ropotalne medicine, kjer predava iz predmeta Ghlupi možgani gospodinj diplomiral iz novega človeškega organa Malina Felicus, doktoriral iz nožnih prstov medvedjih šap Specializant oddelka za človeško blato in njegovo možno pretvorbo v plastelin pri mednarodni organizaciji DREKOPEK University

Vprašala bi jo zakaj je otroka skrivala pred njim, da ni seznanjen z tako pomembnim dejstvom in kaj ona hoče od njega. ker pri taki se sploh ne gre za otroka, ampak bi hotela ona neke koristi od njega.

Malo rezerve.

Ne verjamem da bi mati z otrokom prišla kar na vrata. Najverjetneje bi prej domnevnega očeta kontaktirala po telefonu. Mogoče pa ni bilo odziva in se je zgodilo kar se pač je.

Za svoja dejanja moramo odgovarjati in nositi posledice. Tudi ko se poročiš – v dobrem in slabem. Z možem se pa zmeni glede poštenosi.

Da ne boš mislila kako si edina…………si predstavljaš na zapuščninski obravnavi da imaš še 2,3 ali več bratov sester?
In ja vsi imajo enake pravice.

Ja k možu bi jo poslala. Edini pravi naslov. Jaz se pač nimam kaj meniti z njo o bivši zvezi in otroku.

Avtorica ne pojasni kdo je ona v tej situaciji;
[list][*]Je žena? in se boji kaj bo sedaj ta otrok, koliko moževega razpoložljivega dohodka ostane, bo igrala mačeho, ….
[*]Je bivša? in jo zanima ali je to zakonito, kakšen bo odnos oče-sin, je v korist otroka to, lahko kaj iztrži, kako bo s stiki, kaj če je oče na drugem koncu slovenije
[*]Je mogoče ta oče? in zanima kaj menijo ženske, da ne izgubi svoje žene, da ta ne spoka in odide, da si ne bo mislila, da ji je on kaj prikrival, kako se naj te bivše loti, a se lahko obveznosti do otroka znebi
[*]je mogoče avtorica to videla kje v filmu, knjigi, brala na tujem forumu, se pogovarjala v službi s sodelavci?[/list]

p.s. nisem prepričana, a zdi se mi, da ima pravico tožit za očetovstvo do otrokovega petega leta starosti

Sicer verjamem, da se je kaj podobnega že zgodilo v družbi. No ne vemo tudi, kako dobro informirana je bivša, mogoče je že pred kakim letom stopila do kakega odvetnika (lahko je to celo sama), pozna koga na CSD, ki ji zna svetovati o sistemu in postopkih.

Otrok ni samo finančna obveznost, alimentacija in dedovanje. Vsak starš ima pravico do stikov z otrokom in do sodelovanja pri njegovi vzgoji in izobraževanju. Ta ženska je s tem, ko je vsa leta molčala, očetu vzela pravico do stikov z otrokom. Seveda pod predpostavko, da mož resnično ni vedel za tega otroka. V vsakem primeru je treba najprej ugotoviti, ali je otrok resnično možev (DNK test). Kot žena se je treba sprijazniti s situacijo, če se ugotovi, da je otrok resnično njegov, ker otrok ni nič kriv.

Za moža pa ni opravičilo, da je bil ob spočetju otroka pijan (na nekem žuru) ali da je šlo za seks za eno noč. V življenju se je treba odgovorno obnašat tudi pri starosti 25 let. Vsak seks ima lahko tako posledico. To bi moral vedeti. Če je bil nekdo takrat tako “zmešan”, je vprašanje, če nekaj podobnega ne bi naredil tudi kasneje. Mislim, da se ljudje zgolj zaradi dejstva, da so poročeni, ne morejo tako korenito spremeniti.

Če bi bil otrok njegov, bi sprejela. Ženske pa ne bi spraševala nič. Normalno se mi zdi da otroka finančno podpre (s svojim denarjem) ker podpira tudi najina.
To je čisto druga situacija kot da bi otrok nastal z varanjem ali da bi vedel da ga ima in dolga leta skrival. Otroka ne bi sovražila v nobenem primeru, bi pa njega v drugih dveh primerih, zagravzal bi se mi in bi se ločila.

Tvoj tebe sploh ne upa varat! :))))

Tvoj tebe sploh ne upa varat! :))))
[/quote]

:)) bolje da ne :)) če ve kaj je dobr zanj haha

Pravzaprav je težko reci kako bi odreagirala,ker samo razmišljanje ob tem ni enako kot dejstvo.
Verjetno bi naj prej pomislila,da je ženska šele sedaj to obelodanila,ker je morda na smrt bolana in nima druge rešitve ta svojega otroka ,sicer zakaj bi šele sedaj prišla ?Smilil bi se mi otrok ,z ozirom v kakšno situacijo ga je postavila mama.Za moža pa tako,če ni vedel in se to zgodilo,ko se ni bil z mano,bi se mi verjetno tudi on zasmilil,vsekakor bi moral poskrbeti zanj.Kaksen bi pa bil najin odnos z možem naprej,je pa odvisno jaksen je odnos nasploh,če dober vse ok,sicer pa ne vem.
Kdo je pa tu izigran, najbolj otrok.

Avtorica ne pojasni kdo je ona v tej situaciji;
[list][*]Je žena? in se boji kaj bo sedaj ta otrok, koliko moževega razpoložljivega dohodka ostane, bo igrala mačeho, ….
[*]Je bivša? in jo zanima ali je to zakonito, kakšen bo odnos oče-sin, je v korist otroka to, lahko kaj iztrži, kako bo s stiki, kaj če je oče na drugem koncu slovenije
[*]Je mogoče ta oče? in zanima kaj menijo ženske, da ne izgubi svoje žene, da ta ne spoka in odide, da si ne bo mislila, da ji je on kaj prikrival, kako se naj te bivše loti, a se lahko obveznosti do otroka znebi
[*]je mogoče avtorica to videla kje v filmu, knjigi, brala na tujem forumu, se pogovarjala v službi s sodelavci?[/list]

p.s. nisem prepričana, a zdi se mi, da ima pravico tožit za očetovstvo do otrokovega petega leta starosti

Sicer verjamem, da se je kaj podobnega že zgodilo v družbi. No ne vemo tudi, kako dobro informirana je bivša, mogoče je že pred kakim letom stopila do kakega odvetnika (lahko je to celo sama), pozna koga na CSD, ki ji zna svetovati o sistemu in postopkih.
[/quote]

To tudi mene zanima, kdo je avtor v tej zgodbi?

Sam sem pomislil, da je otrok (najstnik) avtor in bi rad šel oz sanja o tem, da z mamo gre do očeta, a se boji, kako bo to izgledalo. Če bo oče jezen nanj in ga ne bo hotel priznati. Češ zakaj bi, če me pa ne pozna. Mame ni hotel, zakaj bi kaj od nje, torej mene. Če bo ta mačeha jezna, zlobna in ga bo napadla, da on oničuje njihovo družino, da on pač nima očeta, nima kaj tam iskati, to ni njegova družina.

Bila bi zelo vesela.
Če bi bili možni normalni odnosi z otrokom in če bi bil otrok pozitiven karakter

Mene bi bolj skrbelo kako je ta ženska našla naš naslov? Ker to običajno na internetu ne piše. Ok če ima mož s.p.
Ali kaj je šla dol vzdolž ulice in spraševala kje je Janez Novak doma?

Poznam tak primer. Lepega sončnega dne je ženska pozvonila na vrata, poleg nje otrok star 12 let, odprla je žena. Oče za otroka ni vedel in ga je takrat prvič videl. Hudič je nastal, ko sta ženski ugotovili, da sta otroka rojena s 5 mesečno razliko. Sledila je ločitev.

Poznam tudi, ko oče ve, da ima sina od prej, ampak za to ne ve njegova družina. Niti žena, niti babica ne ve, da je babica že veliko dlje, kot si misli. Moj nasvet je bil, da če ne prej bo na zapuščini nekoga kap.
Poznam pa tudi 3 primere, ko so za otroka izvedele žene šele na zapuščinski obravnavi.

Tako, da drage žene, nezakonskih otrok je veliko več, kot si mislite. Veliko jih to žal izve šele ob dedovanju.

Če bi to bilo res, bi poiskala najboljše odvetnike in tožila, žensko za vse nastale finančne, čustvene in moralne posledice zaradi zamolčanja dejstva, ki tako korenito posega v vašo celico. Vse našteto in še več, za del dediščine, ki ga bodo prikrajšani otroci. Ker gre za posledico, katere vzrok ne mine, bi to zahtevala tudi v renti. Vse natoženo bi šlo za in temu novemu otroku, ki ni nič kriv za to, da ima pokvarjeno mamo.

Aja? Torej, če otroka naf… mimogrede po nesreči, ga nisi dolžen preživljat??

Zahtevala bi test očetovstva in če bi se izkazalo, da je otrok dejansko njegov, bi ga sprejela in z njim seznanila tudi moje otroke. Edina težava bi bila, če bi morali naenkrat plačat preživnino za bogve koliko let – domnevam, da je zastaralni rok okrog pet let. Nismo revni, ampak naenkrat plačat preživnino za npr. šestnajst let?
V vsakdanjem življenju poznam par takih primerov – ženo, ki si je zelo prizadevala, da bi imel njen mož stike z otrokom od prej, ker se ji je le-ta smilil. Mamo in tudi očeta ki otroka skrivata pred zakonci že dvajset let. Žensko, ki je desetletja lagala naivnemu moškemu, da je otrok njegov in vlekla preživnino.

To ne bi pilo vode.
Prvo je vprašanje koliko je otrok star. Kopirano iz eUprave

[list]ROJSTVO- PRIZNANJE OČETOVSTVA
Oče lahko prizna otroka za svojega pri centru za socialno delo ali pred matičarjem ali v javni listini ali v oporoki. Očetovstvo lahko prizna oseba, ki je razsodna in stara najmanj petnajst let. Priznanje očetovstva velja in se vpiše v matični register samo, če se s tem priznanjem strinja otrokova mati, ki jo matičar o tem obvesti.

Če se mati ne strinja s tem priznanjem ali če ne da izjave v enem mesecu po prejemu obvestila, lahko tisti, ki je priznal otroka za svojega, vloži tožbo pri sodišču na ugotovitev, da je on otrokov oče. Tožba se lahko vloži v enem letu po prejemu obvestila, da se mati ne strinja s priznanjem očetovstva, vendar le v petih letih po rojstvu otroka.[/list]

Po tem pa jo bo za zamolčanega otroka tožil s težavo. Če ne bo vpisan v rojstni list, uradno ni oče, če pa uradno ni oče potem otrok ni pravnoformalno njegov, zamolčati otroka, ki ni tvoj pa ni kaznivo. V tem primeru, ko otrok ni tvoj, ta nič ne deduje, ti nimaš nobene obveznosti. Deduješ pa itak ob smrti starša, vprašanje tudi o življenjski dobi otroka in sorojenca. Ob tem povdarjeno seveda, da se za ”tvoj” šteje vpisan v dokument.

Pa tudi kako bi reagirala njegova žena in otroci, če bi izvedeli, da hoče tožit in materialno prikrajšat svojega biološkega otroka. Že tako je odraščal v pomanjkanju, zdaj pa bi ga rad še materialno dodatno depriviligiral.

Kako je pa s tem?
Ženska poročena, zanosila pa z drugim, kako naj sedaj postopa, da bo za očeta otroka uradno spoznan tisti, ki ga je naredil. (ker po zakonu je oče mož).
Sicer se ta ženska sedaj ločuje, ampak vprašanje, če bo do rojstva otroka postopek ločitve končan.

Kaj naj naredi, da bo v rojstni list vpisan biološki oče, ki očetovstvo priznava, tako da z ugotavljanjem očetovstva ne bo zapletov.

New Report

Close