Delam v manjšem privatnem podjetju kot delavka v proizvodnji. Podjetje se je kljub korona krizi razširilo. Tako so morali tudi v pisarni zaposliti dodatne delavke. Te so trenutno zaposlene cca. 3 mesece. Prejšnje pisarniške delavke so še vedno z nami (proizvodnjo) v kontaktu. Se šalimo, pogovarjamo. Z novo trojico pa nič. Ne bu ne mu. Samo kar se službe tiče. Če jih pozdraviš, te ne odzdravijo. Jim rečeš: “Dober tek”, nobene zahvale. Halo? Saj vem, da je drugod verjetno podobno, ampak, da ne premoreš niti toliko bontona, da odzdraviš, pa se mi zdi za verjetno višje izobražene osebe absurdno. Jim bo krona z glave padla, če bodo pozdravile osebo “nižjega sloja”. Kot da so boginje, se obnašajo.

Ne vem, no. Takšnih oseb in odnosov nisem navajena, saj smo vendarle tim.

Kako se drugje soočate s takimi osebami? Sploh ne vem, kakšen odnos naj imam do njih, saj so žal postale del mojega vsakdana.

Jaz sem “pisarniška” delavka, na kavo med delovnim časom (imamo dovoljene odmore) hodim z našo čistilko.
Kaj pa zdaj?

sama sem bila tako pisarniška delovka, kot čistilka, ko sem delala v pisarni sem se največ družila “z rajo”, kot čistilka pa s šefi…, ko sem jim pospravila pisarno, so mi vedno rekli hvala.

A ni prav, da ti že na začetku, da vedeti, da se zavedaj kje ti je mesto.

Se strinjam, da nimajo nobenega odnosa, ker ne pozdravljajo.Ko boste imeli letni razgovor za oceno (če ga imate), povej, da te motijo sodelavke, ki ne znajo pozdravljati! Osnovnega bontona med ljudmi ne poznajo.
Sicer pa : boš ostala v proizvodnji?
Vpiši se v šolo in NAPREJ v PRVE VRSTE!
Da priplezaš v pisarno!
Ali kam drugam…samo na višje mesto,,,to pa obvezno!

Mar tudi ti spadaš med PP?

Preberi knjigo Ni prostora za prasce…Poučna in zanimiva knjiga…

To nima veze s tem, kdo dela v pisarni in kdo ne. To so preprosto nevzgojeni ljudje, ki jih najdeš povsod. Stokrat sem že v trgovini videla, kako je prodajalka lepo pozdravila stranko in rekla “prosim, želite?”, un butelj nevzgojeni pa nazaj “tri žemlje”. Brez dober dan, brez prosim, brez hvala. Vsakič znova se sprašujem, kje se najdejo taki kmetavzi, ki se jim zdi, da so boljši od prodajalk.

Mar tudi ti spadaš med PP?

Preberi knjigo Ni prostora za prasce…Poučna in zanimiva knjiga…
[/quote]

🙂

Zakaj bi nekaj slepomišili? Naj od sedaj naprej to “pisarniško afnico” tretira kot poslovni subjekt in naj pri njej ne išče odobravanja oziroma mesta za kavo. Tista knjiga pa še ni šla mimo mene, je pa tukaj gor velikokrat priporočajo.

🙂

Zakaj bi nekaj slepomišili? Naj od sedaj naprej to “pisarniško afnico” tretira kot poslovni subjekt in naj pri njej ne išče odobravanja oziroma mesta za kavo. Tista knjiga pa še ni šla mimo mene, je pa tukaj gor velikokrat priporočajo.
[/quote]

Se popolnoma strinjam.

Daj ne bluzi! Osnovna kultura in bonton pa mora biti. A zdaj ker pa preklada neke papirje in zna na računalniku nek excel pa misli, da je “nebesa” odkrila in so zanjo vsi manjvredni!!?
Strinjam se z avtorico, da če nekoga pozdraviš in pričakuješ pozdrav nazaj.
Na žalost je preveč mladine, ki ne pozna osnovnega pozdrava in poniževalnega odnosa! Sicer pa se kultura čedalje slabša. Kako lahko pričajujemo nekaj od najmlajše generacije, če že mlajša ne pozna besede “bonton”!!!

busmanke, morda katera s srednjo ekonomsko:):) ali pa se to ne, kaka cvetlicarka ali trgovka, seveda s pravim por ivacem ali zlahto.
Verjemi, da ce bi jih clovek vprasal kaj iz sirokega spektra znanja, bi bile tiho, kot so zdaj.
Neumne babe, ce se nimajo teh ri ti ter vam pa , pride to cez kako leto. Pa najbrz tudi smrdijo. Tudi od neumnosti.

Za katero generacijo gre?

Sama sem bila tud pisarniska in sem vedno ozdravila, se zahvalila. Res je bolj odvisno od vzgoje in kulture posameznika.

Podjetje, kjer ni komunikacije in medsebojnega spoštovanja med režijo in proizvodnjo ne more dobro funkcionirati.

Da dajejo sefom noge narazen 🙂
Zato je tako kot je in tega je polno🤢
Zato so tok polne same sebe ker majo bonitetke pr sefih,skoraj povsod je tko 🙂

morda samo niso navajene blejanja vsepovprek, opravljanja in fejsbukiranja.

Je res. Tisti, ki je z znanjem in trudim nekam prilezel ni tak. Tisti, ki je prilezel s hvatanjem krivin ali dajanjem nog narazen, tisti pa res na tak način izraža, da misli, da je nekaj več.

Živjo,

Takšno stanje se najde vsepovsod, kot so že drugi omenili pa je odvisno od posameznika.
Sam spadam med mlajše, sem star 24 let.
Do sedaj sem delal v različnih podjetjih, na različnih delovnih mestih. Vedno pozdravim in odzdravim, tudi v šoli sem profesorje vedno. Tudi v trgovini pozdravim vsakogar, in se tudi zahvalim, če le ni ravno sredi nekega dela in bi ga s tem samo zmotil.
V kolikor pa opazim, da me kdo 2-krat, 3-krat ne pozdravi / odzdravi nazaj pa se tudi sam ne ukvarjam več z njimi.
Po mojem mnenju pa je bolj primerno da delavci na višjih položaji pozdravljajo tiste na nižjih. Ko sem delal v določenih podjetjih je bilo prav patetično, ko so navadne delavke na veliko in široko pozdravljaje “šefe”, oni pa niti z glavo niso pomignili.
No je pa le malce nerodno, ko pride tisti po nasvet, ki ti niti roke ni dal, ko si prišel na novo delovno mesto, saj si v službo prinesel še kakšna dodatna znanja, ki niso bila med zahtevami za zaposlitev.

V našem podjetju se družimo pisarniški in proizvodni delavci in super funkcioniramo kot tim. Tudi glavni vodja se nam pridruži na malici in nam večkrat tudi časti kavo. Zato smo uspešni, nismo ljubosumni drug na drugega in nismo vzvišeni. V takem timu je lepo delat. Manj je tudi napak, manj stresa, domov greš dobre volje in dobre volje prideš v službo. Tako bi moralo biti povsod, morali bi biti team buildingi v smislu sodelovanja in dobre komunikacije med vsemi zaposlenimi.