Imate lepe spomine na šolska leta? Ste se radi družili s sošolci? Ste se počutili vključeni med sošolce ali ne? Iskreno me zanima, kakšni bodo odgovori. Ker v temah o šolanju na daljavo se kar naprej ponavlja nujnost šolske socializacije, v resnici pa ima po moje nanjo marsikdo tudi slab spomin …

zelo rada in super smo se imeli … iskreno 🙂

Nisem maral šole, ker učitelji niso dopuščali različnega mnenja.

Pouk sem imela rada, ker me je vedno vse zanimalo, s sošolci pa se nisem pretirano razumela.

Rada sem hodila v šolo, da le ni bilo testov. Imela sem eno dobro prijtejico s katero sva bili kot rit in srajca, po malem sem se pa družila tudi z ostalimi iz razreda in ostalih razredov na krožkih. Luštno je bilo!

hodila v šolo, bila sem mirna in zadržana, malo bolje mi je bilo potem v gimnaziji

Pri matematiki, mogoče?

Sploh ne! Moji spomini na šolo… mi niso posebej pri srcu.
Je bilo pa tako, da starejši kot sem bil, bolje je postajalo; Faks je bil prav OK, sploh višji letniki, srednja šola proti koncu kar v redu, v začetku pa “…obup…”, osnovne se niti ne spomnim kaj posebej (razen seksi učiteljice v četrtem razredu…).

Ne vem. Nisem hodil v šolo.

Isto ne, nimam ne vem kaj dobrih spominov iz šole, SŠ mi je bila bolj všeč kot OŠ

Pri matematiki, mogoče?
[/quote]

1+1=3

:)))))))

bila sem odličnjakinja skozi oš, gimnazijo in ok študentka-takrat se mi več ni tako ful dalo na magistriju
šolala sem se 25 let in bila vedno pohvaljena, izjemna, oh in sploh super
žal sem izbrala težko zaposljiv študij, zdaj sem na slabi plači, na napredovanje lahko pozabim in me je sram, ko srečam kakšne sošolce.

v glavnem najlepša leta

Zelo rad. In to samo zaradi solskega parka. Za solo je namrec bil velik park z ribnikom. Kamor smo se hodili s sosolkam meckat.

jaz isto. po koncu šolanja sem padla v tako neko melanholijo. bila sem zelo dobra študentka, gimanzijka… isto nagrade, pohvale, priznanja, zoisova … profesorji nekateri so me poznali po imenu, en mi je v kabinetu dal neko svojo knjigo in rekel zraven, da mi jo podari, ker jo bom znala ceniti

po koncu šolanja pa se nihče več ni zmenil za uspeh, eni so bili celo neke vrste fauš, zakaj ti je tako dobro šlo. ko sem bila začetnica sveže iz faksa in kaki strarejši zaposleni, ki so imeli enako stare otroke, seveda neuspešne, so bili prav nesramni in zahrbtni. noben se ni več zame zavzel, prej so se pedagogi vedno na mojo stran postavili, ker sem bila odlična, zdaj šef nikoli. nisi napredoval zaradi znanja, truda, brihtnosti. sistem več ni bil tako fer, ker znotraj šolskega sistema, tvojega znanja nihče ne more ukrasti, v firmi se nekdo hitro pod tvoje delo podpiše, kaj na faksu se bo kdo na tvoj izpit podpisal?? prav tako, v šolanju je stvar izredno fer, prav je to kar v njigi piže, če si jo prebral boš vedel, pri delu nikoli ni tako, prav je to kar meni nadrejeni/stranka/priljubljeni sodelavec/investitor… in če se zmoti, pač si ti kriv

pogrešam jasnost, pravičnost, razločnost in preglednost šolskega sistema