Mladoletniški zavod za otroke, ima kdo izkušnje?
13 letnika imava poln kufer, karkol je bilo na mizi ni jedel, nad vsem se znašal, preveč sira, preveč šoli, premal sladkano, zanič je. Mlajši si oblizoval prste. Sama sem kuharica po poklicu, mož je pek in po mnenju vseh kuhamo najboljše daleč naokrog.
Smo rekli, da si bo kuhal sam, če ni nič dovolj dobro zanj. Kakšne 3 mesce si kuha juho, nikol ne pospravi za seboj, vse userje in pusti. Večkrat tudi kar pusti prižgan plin in odide. Imeli smo okroglo mizo že neštetokrat in nobenih sprememb. Včeraj mi je rekel, da mu ena stara ne bo govorila, kaj naj da v želodec, da sem starš in kar bo razmetal, bom tudi pospravila. Takega obnašanja nisem pričakovala niti najmanj, spravil me je v jok in počutim se še zdaj resnično užaljeno. Takšen je zadnje čase tudi do mlajšega brata, tepe ga, ga nagovarja, da se igra z vžigalicami, mu razmetava sobo in nikoli nič ni kriv! Vem da to počne nalašč!
Naročili smo ga k psihologu in zdaj je sploh znorel, nalašč je polil sobo z vodo, 24m2 laminata je treba zamenjat. Možu se je odtrgal in ga je razbil, sin se mu je smejal in rekel, da naj zamiži če upa ponoči, ker ga bo zaklal. Dobil jih je še enkrat. Zbežal je ven in razbil šipo na vhodnih vratih.
Takega obnašanja in teroriziranja nisva zmožna trpeti. Možu je sicer žal, da ga je udaril, meni pa se zdi, da potrebuje lekcijo in ker se z besedo ne bo dalo nič rešit, ga bi za kakšen mesec poslala v zavod. Pozna kdo koga ki je bil? Je res, da pozitivno vpliva na otroka?
Prosim, če ne pišete neprimernih komentarjev. Hvala vnaprej.
Imata še enega otroka, poskrbite da bo vsaj drugi zrastel v normalni familiji. Takoj pojdita obadva na csd in povejta da se temu otroku odrekata. Bodo že našli varianto. Ali dom ali rejništvo ali posvojitev.
Ta otrok je nevaren in dolžna sta poskrbet za svojega drugaga otroka.
Če se ne bo nič drugega dalo enostavno otroka zaprita v klet za dva tri mesece in ga tolčta vsak dan ko psa.
Tole je pa res nor predlog (zaprti v klet in …..wtf)
Se strinjam, da bi bilo treba poiskati pomoč kakšne institucije (csd, psihologa…).
Otroka se ne moreš kar tako odpovedat, še posebno ker ima 13 let in ti ni po godu. Pa tudi kakšnega doma za mesec ali 2 ne obstaja.
Glede na njegove grožnje je to treba resno jemati in najti ustrezno pomoč, kajti če ne bo nekoč prepozno.