Služba – ali pretiravam?
Prosim za vaša mnenja, jaz več nevem ali glede tega pretiravam, ali zadeva res ni OK.
Stara sem 31 let. V tej službi sem sedaj 2 leti.. Je v redu, dobro se počutim (večinoma časa). Delam v koncesijski zdr. ambulanti. Jaz kot edina medicinska sestra, potem pa imam še 6 sodelavcev, ki prodajajo medicinske pripomočke. Načeloma je tako, da si med sabo pomagamo – če se meni kdaj zagužva mi kdo priskoči na pomoč, če se pri njih (delamo 2-3 na smeno) pomagam jaz. Zadnje čase opažam, da me eden od sodelavcev probava še bolj vpeljati v njiho delo, za katerega nisem izobražena, nisem prodajalec, nisem računovodja, tehnik itd. Ampak OK, sem rekla, dodatno znanje mi ne bo škodilo … sedaj pa je tega vse več in tudi pripombe, da MORAM vse to znati, saj se lahko zgodi, da bom kakšen dan tudi sama v službi, torej sama za vse. Zadevo sem preslišala, saj nisem konfliktna oseba.
Potem druga situacija, ko želi sodelavec kreirat urnik po svoje, spet izpadem jaz, da delam v popoldanskem času, ko ambulante ni (v tem primeru bi zjutraj delala sodelavka, ki zna delati tudi v ambulanti). Meni se to ne zdi prav. Sem zaposlena kot MS, dogovorjeno je bilo in tudi v pogodbi piše, da sem v pomoč pri delu v prodaji v koliko je to potrebno – ampak njih je 6, pa ni vrag, da se ne morejo sami kombinirat, morejo zato tudi mene vpletat v to?
Pri sodelavki imam občutek, da želi biti ”vodja klana”. Tudi mene hoče nekako voditi, na začetku mi je še ”dobronamerno” svetovala, kaj naj se oblečem za službo ipd. Šefom se itak konstantno prilizuje, kar imajo radi … na glas komentira koliko in kako je danes delala, oh in sploh, koliko truda vloži ona v podjetje, kolikokrat ona podaljšuje, ni da ni… drugi, ki nam je služba pač samo služba, pridemo, oddelamo dobro in želimo domov smo za zato slabši ali kako?
Predhodnico, ki je bila pred mano sem vprašala, saj sva ostale v stikih, kako so se do nje obnašali. Seveda je bilo čisto drugače, saj je bila ona pred tem sodelavcem in sodelavko zaposlena in se je očitno niso upali vrteti… delala je 90{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} samo svoje delo in občasno pomagala, ko je res ”zagustilo”.
Nevem več, ali pretiravam, ali je to že izkoriščanje. Ni mi težko kdaj s kom obrnit smeno, pomagat in vse, a nočem, da to pride v navado in, da dobijo občutek, da sem na voljo ne 8h na dan ampak 12. Tudi jaz imam družino doma in obveznosti.
ne menjavaj delovnega časa, ker boš hitro delala samo še popoldne in delo, ki ni tvoje, ko te bodo zmanipulirali.
bolj načelno se postavi za svoje pravice in vztrajaj pri tem, da delaš svoje delo. saj ni samo to, da nekaj drugega počneš, gre tudi za odgovornost. kdo bo odgovarjal, ko bo kaj narobe?
to, kar sodelavka na glas oglaša, pa presliši. s tem hoče svoje občutke manjvrednosti zatreti. ni se ti treba ukvarjat še s tem.
Izkoriščajo te, to pa zato, ker jim to dopuščaš. Najprej opravi svoje delo, potem pa le in samo, če imaš čas greš priskoči na pomoč drugim. Ni ti potrebno narediti zbrke, vendar boš pa morala počasi narisat jasno črto. Lahko diplomatsko ali pa direktno.
Ta tvoja sodelovka zveni kot oseba, katera zna delat špetir, v kolikor se stvari ne odvijajo po njenem diktatu. Previdno tukaj.
Hvala vama in se strinjam. Sem oseba, ki ne zna reči ne. Priznam, da izkušenj nimam še veliko.. ampak se pa vsak dan nekaj novega naučim glede sebe. Smo imeli lani eno situacijo, za katero sem se postavila zase pred vsemi, tudi pred šefi, povedala vse. Sicer sem se v sebi tresla ampak tiho pa le nisem bila. Upam, da bom postala bolj močna na tem področju.
Nisem vedela ali naj to dam v koš za izkoriščanje ali pretiravanje.
Ko te nekdo prosi za menjavo rečeš pač da ja ni problema, naslednjič boš pa ti mene. In to resno potem velja in menjaš enkrat s tem človekom sebi v prid.
Isto če hočejo da se navadiš njihovo delo….ni problema, ampak potem nadomeščajo tudi oni tebe.
Taglasno pa presliši. Verjemi da verjetno jo tudi drugi :).
Lepa šola za dalje.
NIKOLI … ampak res … NIKOLI (!) se ne sili tja, kjer ti v pogodbi ne piše, da moreš delati! Rezultat tega je zdaj to, kar pišeš. Boljše nič vedeti, kar se te ne tiče, kot pa veliko. Pogodba te ščiti pred tem, da bi delala kaj drugega, kar pač ne piše v pogodbi in tu ti ne sodelavci, ne šefi in ne direktorji ne morejo NIČ!
Še en nasvet za dalje, ko boš menjala službo – Če ti bodo ponujali, da bi probala delati drugo delo, kar ni v pogodbi, se delaj, da si tako zvrta, da vse, kar primeš, ne veš kam spada ipd. Pač, ne gre ti. Si nerodna, ne zapomniš si, v glavnem, ni zate. Ko bodo videli, da imajo za tabo več dela, kot če bi jim pomagala, bodo te pustili pri miru. Ne zgovarjaj se nikoli na pogodbo, ker boš s tem postala “posmeh” sodelavcem in majhna črna pika nadrejenim.
Tega več ne moreš popraviti, ko si enkrat tako daleč v tem, da stvar obvladaš. Edina stvar je v tem, da greš do nadrejenega, v tem primeru kar do direktorja, in mu poveš svoje mnenje. V vsakem primeru pa menjaj službo.
Imam ogromno delovnih izkušenj in ti lahko povem, da samo tako te pustijo vsi pri miru, da delaš samo svoje delo, drugega pa ne pipneš.
Da se rešiš te zmešnjave, imaš samo dve opciji. To sta, da se pogovoriš s sodelavci in nadrejenimi glede tega in pa, da si iščeš novo službo, in takoj, ko jo najdeš, daš odpoved.
No, vidiš, da odraščaš in da ni noben greh, če kdaj rečeš NE.
Pride z izkušnjami, pa veliko je odvisno od notranje politike, a mislim, da je kljub vsemu večina delavcev korektnih, imaš pa določene sodelavce, ki pa so taki, da mislijo, da se svet vrti samo okoli njih (ter njihovih potreb) in namerno guilt-trippajo druge, da so jim vedno pri roki. Takih se pazi, ker so na prvi pogled ful sladkobni, toda samo dokler si jim na uslugo, potem pa hitro pokažejo pravi obraz.
Ne, nikakor ne pretiravaš. Dobro, da si opazila kaj se ti dogaja. Postavi se zase na način, da ti menjaš in potem zelo hitro “zahtevaš” uslugo nazaj, TUDI če ne rabiš. Tako bodo hitro videli, da z menjavami nič ne pridobijo. Najprej svoje delo, potem ostalo, če to dopušča čas v osmih urah. Po osmih urah pojdi domov, vendar delo naredi bolje kot tista klepetalka, ki itak verjetno pol šihta porabi, da razlaga okrog koliko dela. Ostale pol pa razmišlja kaj naj dela, potem pa potegne, da sploh kaj naredi. Če boš sama bolj tiho in skoncentrirana sigurno lahko vse narediš v času šihta 5x bolje. Kar narediš pokaži šefu, ne ostalim. Z ostalimi se ne obremenjuj, Nikoli ne skrivaj svojega znanja! Pokaži ga tako da šef ve, da si to naredila/pogruntala ti.
Lepa šola za dalje.
NIKOLI … ampak res … NIKOLI (!) se ne sili tja, kjer ti v pogodbi ne piše, da moreš delati! Rezultat tega je zdaj to, kar pišeš. Boljše nič vedeti, kar se te ne tiče, kot pa veliko. Pogodba te ščiti pred tem, da bi delala kaj drugega, kar pač ne piše v pogodbi in tu ti ne sodelavci, ne šefi in ne direktorji ne morejo NIČ!
Še en nasvet za dalje, ko boš menjala službo – Če ti bodo ponujali, da bi probala delati drugo delo, kar ni v pogodbi, se delaj, da si tako zvrta, da vse, kar primeš, ne veš kam spada ipd. Pač, ne gre ti. Si nerodna, ne zapomniš si, v glavnem, ni zate. Ko bodo videli, da imajo za tabo več dela, kot če bi jim pomagala, bodo te pustili pri miru. Ne zgovarjaj se nikoli na pogodbo, ker boš s tem postala “posmeh” sodelavcem in majhna črna pika nadrejenim.
Tega več ne moreš popraviti, ko si enkrat tako daleč v tem, da stvar obvladaš. Edina stvar je v tem, da greš do nadrejenega, v tem primeru kar do direktorja, in mu poveš svoje mnenje. V vsakem primeru pa menjaj službo.
Imam ogromno delovnih izkušenj in ti lahko povem, da samo tako te pustijo vsi pri miru, da delaš samo svoje delo, drugega pa ne pipneš.
Da se rešiš te zmešnjave, imaš samo dve opciji. To sta, da se pogovoriš s sodelavci in nadrejenimi glede tega in pa, da si iščeš novo službo, in takoj, ko jo najdeš, daš odpoved.
[/quote]
Škoda, ker tega nisem prebrala nekaj let prej. 🙁
Je še kako res.
In avtorica še to… pogovor ni kaj dosti pomagal, ker ne zaleže, le na piko prilezeš. Sem na istem in mi je škoda ampak očitno bom morala zamenjati službo. Na koncu je kar vse tvoja obveza in noben se ne vpraša ali imaš sploh čas, druge obveznosti… Na koncu čaka in trpi moje delo, na koncu pa ni kaj pokazati, ker se s tem okitijo drugi.
Lepa šola za dalje.
NIKOLI … ampak res … NIKOLI (!) se ne sili tja, kjer ti v pogodbi ne piše, da moreš delati! Rezultat tega je zdaj to, kar pišeš. Boljše nič vedeti, kar se te ne tiče, kot pa veliko. Pogodba te ščiti pred tem, da bi delala kaj drugega, kar pač ne piše v pogodbi in tu ti ne sodelavci, ne šefi in ne direktorji ne morejo NIČ!
Še en nasvet za dalje, ko boš menjala službo – Če ti bodo ponujali, da bi probala delati drugo delo, kar ni v pogodbi, se delaj, da si tako zvrta, da vse, kar primeš, ne veš kam spada ipd. Pač, ne gre ti. Si nerodna, ne zapomniš si, v glavnem, ni zate. Ko bodo videli, da imajo za tabo več dela, kot če bi jim pomagala, bodo te pustili pri miru. Ne zgovarjaj se nikoli na pogodbo, ker boš s tem postala “posmeh” sodelavcem in majhna črna pika nadrejenim.
Tega več ne moreš popraviti, ko si enkrat tako daleč v tem, da stvar obvladaš. Edina stvar je v tem, da greš do nadrejenega, v tem primeru kar do direktorja, in mu poveš svoje mnenje. V vsakem primeru pa menjaj službo.
Imam ogromno delovnih izkušenj in ti lahko povem, da samo tako te pustijo vsi pri miru, da delaš samo svoje delo, drugega pa ne pipneš.
Da se rešiš te zmešnjave, imaš samo dve opciji. To sta, da se pogovoriš s sodelavci in nadrejenimi glede tega in pa, da si iščeš novo službo, in takoj, ko jo najdeš, daš odpoved.
[/quote]
Odličen nasvet, tega sem se jaz naučila po 3kratkih službah, ko se mi je dogajalo enako kot tebi, vedno vse sem znala, če pa ne sem se pa naučila in študirala, šefi bili vedno zadovoljni, sodelavci pa želeli vedno več, bili na bolniški pa se hvalili da so bili na morju, ko sem enkrat rekla ne, so me pa obtožili za konfliktno me napadali in izločili tako da sem šla sama kmalu stran, šefi so se pa potuhnili. V zadnji službi je kazalo enako, le da so to šefi pričakovali in sem se na začetku delala da nič ne znam in ne vem razen tega za kar so me zaposlili in ti povem da tako laufa prav super. Gledam predvsem na svojo rit in vsake toliko kaj pametnega tudi svetujem in smo vsi zadovoljni. Zdaj pa zaodrje, znam veliko več, podjetju bi lahko še več doprinesla ampak ker vidim da ne znajo ne ceniti, še tisto kar povem zase pobašejo je pri tem ostalo in iščem priložnosti kako bom svoje znanje sama najbolj vnovčla, ker sem tudi sama do njega prišla.
Saj se boš naučila, to se te tako vzgojili in imaš verjetno tudi drugje težave ne samo v službi. Pri meni je tudi v primarni družini tako, vsi se name po nasvete obračajo, pišem dopise, ko pa sem jaz v stiski pa nima nihče časa..to lekcijo moram pa še osvojit.
Odličen nasvet, tega sem se jaz naučila po 3kratkih službah, ko se mi je dogajalo enako kot tebi, vedno vse sem znala, če pa ne sem se pa naučila in študirala, šefi bili vedno zadovoljni, sodelavci pa želeli vedno več, bili na bolniški pa se hvalili da so bili na morju, ko sem enkrat rekla ne, so me pa obtožili za konfliktno me napadali in izločili tako da sem šla sama kmalu stran, šefi so se pa potuhnili. V zadnji službi je kazalo enako, le da so to šefi pričakovali in sem se na začetku delala da nič ne znam in ne vem razen tega za kar so me zaposlili in ti povem da tako laufa prav super. Gledam predvsem na svojo rit in vsake toliko kaj pametnega tudi svetujem in smo vsi zadovoljni. Zdaj pa zaodrje, znam veliko več, podjetju bi lahko še več doprinesla ampak ker vidim da ne znajo ne ceniti, še tisto kar povem zase pobašejo je pri tem ostalo in iščem priložnosti kako bom svoje znanje sama najbolj vnovčla, ker sem tudi sama do njega prišla.
Saj se boš naučila, to se te tako vzgojili in imaš verjetno tudi drugje težave ne samo v službi. Pri meni je tudi v primarni družini tako, vsi se name po nasvete obračajo, pišem dopise, ko pa sem jaz v stiski pa nima nihče časa..to lekcijo moram pa še osvojit.
[/quote]
Vzgojili so te v žrtveno jagnje. Vzami pristope manipualtorjev in jih obrni proti njim 🙂
Vzgojili so te v žrtveno jagnje. Vzami pristope manipualtorjev in jih obrni proti njim 🙂
[/quote]
In potem postaneš hitro tak kakor so tisti “drugi”.
Spomnim se bivše sodelavke, ki je jamrala in kritizirala, da ji ena druga sodelavka nikoli noče zamenjat izmene (je že vedela za kaj …), zraven pa hlipala od žalosti in obupa kako je ona uboga reva, ki nujno potrebuje zamenjavo. V bistvu pa si je že v naprej pripravila teren, da bo užaljena, če ji ne bi zamenjala izmeno.
Lekcija je ta, da si takoj razjasneš, da sodelavci niso prijatelji in da večina gleda samo na svojo rit.