Tudi kdaj vas hud dolgčas daje in kako ga premagate? Imam tako obdobje, ki se vleče že kakšen mesec. Lahko bi rekli, da imam vse poštimano v življenju. Hobije tudi imam a hkrati se mi že mesec dni ne da nič. Tudi športanje sem kar zanemarila. Prej skoraj vsakodnevno na sprehode, tudi v hribe in tako. Sedaj pa nič in se mi tudi ne da. Na kolo tudi ne. Pa je krasen dan danes zunaj. Kar visela bi na računalniku ali pa pred TV pa še to se mi ne da. Imate vi tudi kdaj takšno obdobje in kaj narediti?

Torej, imaš polno rit vsega, ampak želiš si pa nekaj, kar ti bo dvignilo dopamin v nebesa?

Začni ! Vstani in akcija!

Tudi mene, prav apatična sem. Komaj grem v trgovino. Bo bolje…

Polno rit vsega še zdaleč nimam. Lahko bi rekli, da imam stvari urejene, življenje brez kreditov. Delam pošteno delo za premajhno plačilo. Moja plača je le malo nad 1000€. Je to polna rit vsega? Nevem če. Problem je ker so mi vse stvari postale dolgočasne pa nevem kako naj me začnejo spet zanimat?

Polno rit vsega še zdaleč nimam. Lahko bi rekli, da imam stvari urejene, življenje brez kreditov. Delam pošteno delo za premajhno plačilo. Moja plača je le malo nad 1000€. Je to polna rit vsega? Nevem če. Problem je ker so mi vse stvari postale dolgočasne pa nevem kako naj me začnejo spet zanimat?
[/quote]

Hm, če se napiše “polna rit” zveni grobo, priznam 🙂 samo ni bilo mišljeno v “napadalnem” smislu.

Miselno skoči v otroštvo in pomisli ali si takrat imela kakšen nedosegljiv hobi, ki pa si ga lahko sedaj privoščiš?

To pa je velik problem razvitega sveta, v prihodnosti bo samo še huje. Denar/lagodje/mir pač prinese dolgčas.

V bistvu to, kar je opisano, ni dolgčas. Vsaj jaz tega ne dojemam tako. Bolj imam občutek, da se pojavlja zavedanje nesmiselnosti preteklih vedenj in ravnanj, ter hrepenenje po nečem, kar bi se dalo osmisliti.

Nop. Moj čas je dragocen (posvečeni čas je moj jezik ljubezni) zato dolgočasja ne poznam. Tudi ko bluzim, mi je prav fino, kaj šele ko delam/ počnem kar me res veseli. Trenutno urejam, na pol prenavljam kuhinjske omarice, sem pa ravnokar med pavzo in jem banano, kikiriki in bali riževo čokolado.

Ne, to samo pomeni, da si zabita kot točak, zato ti ni nikoli dolgčas.

Ne, to samo pomeni, da si zabita kot točak, zato ti ni nikoli dolgčas.
[/quote]
😀 .. ja lej, s svojo opisano težavo se pa sama pomeni, kaj jo spet meni skušaš podtaknit

😀 .. ja lej, s svojo opisano težavo se pa sama pomeni, kaj jo spet meni skušaš podtaknit
[/quote]:)))))
Izgleda ima ena eden danes športni dan….pohod na registriranke :)))

No jim vsaj ni dolgčas :))) hahahaha Zartrose ti me vedno nasmeješ

Meni tudi slabo kaže, še, ko mi je dolgčas… nimam časa :)))
Moram do osmih nekaj postoriti, pa mi ne bo uspelo…no v bistvu mi mora in nimam izbire 🙂

Nekaj časa se lahko zamotiš z raznim športkanjem in podobnim. Ne moreš pa tega početi v nedogled in bežati pred resničnimi problemi.

Nekaj časa se lahko zamotiš z raznim športkanjem in podobnim. Ne moreš pa tega početi v nedogled in bežati pred resničnimi problemi.
[/quote]

Resnično.

:)))))
Izgleda ima ena eden danes športni dan….pohod na registriranke :)))

No jim vsaj ni dolgčas :))) hahahaha Zartrose ti me vedno nasmeješ
[/quote]
Me veseli, da te vedno nasmejem.. tudi sebe vsakodnevno hahaha…. ni možno biti meni dolgčas ob meni ;))…
Te športne dneve na registriranke pa imajo nekateri vsakodnevno.. ko se jaz pojavim že športajo s svojimi projekcijami name… hahaha…

Držim pesti da ti uspe do osmih nardit kar moraš.. 🙂

Me veseli, da te vedno nasmejem.. tudi sebe vsakodnevno hahaha…. ni možno biti meni dolgčas ob meni ;))…
Te športne dneve na registriranke pa imajo nekateri vsakodnevno.. ko se jaz pojavim že športajo s svojimi projekcijami name… hahaha…

Držim pesti da ti uspe do osmih nardit kar moraš.. 🙂
[/quote]:)))) to je lepo prebrat, sam sebi najbolši prijatelj.

Dans se mi sesuje cela soda bikarbona po tleh, si misliš to je kot moka ne moreš počistit.
In si rečem…kolk si pa ti dans neroooodna…:)))
Pol se pa slišim kot, da ne govorim jas….eh pa saj si včeraj tud bla… :))))
Sama sebi sem se nasmejalla 🙂

Vidiš, da mi je uspelo, mam celo čas za na koronci sikat nazaj 🙂

Prosim te, daj gor eno lepo seksi sliko.Na tej si čuden, pa vem, da so ene fotke boljše , ene slabše.Ja no…tud me rade pogledamo lepega moskega. Na eni stari sliki …mislim, da je bila črno bela, si bil prav lep.. Se opravičujem za smetenje…ampak sem mogla povedat.Hvala!

Prosim te, daj gor eno lepo seksi sliko.Na tej si čuden, pa vem, da so ene fotke boljše , ene slabše.Ja no…tud me rade pogledamo lepega moskega. Na eni stari sliki …mislim, da je bila črno bela, si bil prav lep.. Se opravičujem za smetenje…ampak sem mogla povedat.Hvala!
[/quote]

😂

Ja, glej… ljudje se staramo, redimo, hujšamo,… ta je stara kak mesec, tak sem torej zdaj. Goljufati ne bi bilo pošteno.

Vsakodnevni boj z mlini na veter in zavedanje da nikoli ne bo bolje, človeka izčrpa.

In spet bedniki registrirani zasmetili temo. In potem vi pravite, da vam ni dolgčas? Luzerji eni

Vsakodnevni boj z mlini na veter in zavedanje da nikoli ne bo bolje, človeka izčrpa.
[/quote]

Sem etr tja se nejde kaj, za kar je vredno ziveti… Kak soncni vzhod, sam s seboj, ko kilometre naokoli ni nikogar/nicesar.

[attachment=3]2020-06-20_20h56_53.png[/attachment]

Slabih 10 navticnih milj juzno od Helgolanda:

[attachment=2]2020-06-20_20h59_38.png[/attachment]

Mlini na veter postanejo naenkrat povsem nepomembni. Sem ter tja se na oddaljenosti nekaj milj pojavi kaka izgubljena dusa, ki je na istem…

[attachment=1]2020-06-20_21h02_36.png[/attachment]

… in ko spet zagledas kopno, se zaves, za koga bije tvoje srce. In obide te obcutek nepopisne srece.

[attachment=0]2020-06-20_21h06_17.png[/attachment]

Sem etr tja se nejde kaj, za kar je vredno ziveti… Kak soncni vzhod, sam s seboj, ko kilometre naokoli ni nikogar/nicesar.

2020-06-20_20h56_53.png

Slabih 10 navticnih milj juzno od Helgolanda:

2020-06-20_20h59_38.png

Mlini na veter postanejo naenkrat povsem nepomembni. Sem ter tja se na oddaljenosti nekaj milj pojavi kaka izgubljena dusa, ki je na istem…

2020-06-20_21h02_36.png

… in ko spet zagledas kopno, se zaves, za koga bije tvoje srce. In obide te obcutek nepopisne srece.

2020-06-20_21h06_17.png
[/quote]

Britanci bi ti rekli: ti srečni sin neporočenih staršev.

Nak, nikoli mi ni dolgčas. Seveda pa za zapolnitev dneva ne potrebujem vedno nekih skrajnih dejavnosti; tudi z majhnimi veselji se da lepo preživeti dan.

Yeah… Lucky son of a bitch indeed. :-))))

—

Težko je to opisati z besedami. Prvič sem plul takole, po odprtem. Že tako nimam nekih izkušenj, a severno morje je v primerjavi z Jadranom nekaj povsem, ampak res povsem drugega. Valovi velikostnega reda 1,5 m so nekaj normalnega in se stopnjujejo tja do 4 metre. Del poti nas je veter pospešil tja do 9 vozlov.

Ko je človek na tisti lupinici (40 čevljev), nekih 40, 45 km odobale, se perspektiva povsem spremeni. Recimo… obrniti se v takšnih razmerah in pluti proti tokovom v takem vetru je s pomožnim motorjem misija nemogoče… the point of no return torej.

Zvečer se je veter umiril in obrnil sem proti vzhodu. “Inštruktor” (kolega) mi je rekel, da sem dobro oddelal in da ga zbudim, ko me mine veselje. Takrat nastopi čas za razmišljanje. Okoli pol polnoči sem ostal brez elektronske navigacije… brez signala torej. Nič pretresljivga sicer, povsem običajna situacija, na katero sem bil vnaprej “pripravljen”, a če vzamemo vse kar sem naštel… imel sem tok, ki nas je spodnašal proti severozahodu, moj cilj pa je bil na jugovzhodu. Majka! A lahko še kaj gre narobe? Po zadnji informaciji na “tablici”, je globina morja bila 56,6 metrov, temperatura vode 9,6 stopinj, najbližje kopno ca. 25 km SV ali ca. 30 km juzno. Pri mirnem morju in hitrosti štirih vozlov torej pol dneva proč. 🙂

[attachment=1]2020-06-17_07h51_13.png[/attachment]

O kakem plavanju torej ni debate. Pri temperaturi vode 10 stopinj pa sploh… do podhladitve bi imel verjetno nekje do ene ure časa, odvisno od sreče, bolj verjetno pa med četrt in pol ure. Do cilja je bilo še nekih 100 km. Res… v tistem trenutku so “mlini na veter” postali povsem nepomembni. In tisto, kar dejansko JE pomembno, se skristalizira in… zivjenje naenkrat dobi nek nov smisel. :-)))

[attachment=0]2020-06-20_21h04_43.png[/attachment]

Kolega sem pustil spati do jutra, kot se spodobi. Ko se je zjutraj zbudil, sem bil sicer zmatran ko pes. A kot pravim… vedno bolj me je obhajal nek občutek sreče… Ko sem se v Cuxaven-u usedel na vlak, je bilo prvo, kar sem storil, spročilo domov: “Ob 13:04 bom na postaji. Pripelji punce. Gremo na sladoled!”