Poslanci DZ so potrdili spremembe zakona o ohranjanju narave, med katerimi je tudi zviševanje zahtev za sodelovanje nevladnih organizacij v upravnih in sodnih postopkih. Za predlog je glasovalo 50 poslancev, proti pa 30. Sprejeli so sicer tudi koalicijska amandmaja, ki prag glede na prvotni predlog nekoliko znižujeta.

Spremembe zakona o ohranjanju narave je ministrstvo za okolje v postopek poslalo z namenom uskladiti slovensko zakonodajo z evropskimi predpisi, a se je vanj prek dopolnila SNS dodal še namen zaostriti pogoje za nevladne organizacije, ki delujejo v javnem interesu in imajo tako pravico zastopati interese ohranjanja narave v vseh upravnih in sodnih postopkih.

Amandma SNS je sicer predvidel različne pogoje za nevladne organizacije glede na njihovo pravnoorganizacijsko obliko. Za društva bi tako veljalo, da morajo imeti najmanj 50 aktivnih članov, zavod mora imeti zaposlene najmanj tri osebe s polnim delovnim časom in sedmo stopnjo izobrazbe, ustanova pa najmanj 10.000 evrov premoženja.

Koalicijske poslanske skupine so na pobudo SMC omenjeni amandma že na odboru dopolnile z izjemo, ki omogoča nevladnim organizacijam, ki ne izpolnjujejo na novo predlaganih pogojev, da vseeno pridobijo ta status, če imajo sklenjeno koncesijo za izvajanje trajnostnega gospodarjenja ali upravljanja z naravnimi viri, pogodbo o upravljanju zavarovanih območij ali pa gre za organizacije, ki opravljajo naloge zaščite, reševanja in pomoči.

Za sejo DZ pa je koalicija pripravila še en amandma, ki olajšuje dostop do statusa. Tako bodo morali imeti zavodi namesto treh le še dve osebi s polnim delovnim časom, ki imata najmanj šesto raven izobrazbe in dve leti delovnih izkušenj s področja ohranjanja narave. Pri društvih pa so črtali zahtevo, da velja le članarina, nakazana na bančni račun organizacije, tako da bo lahko plačilo izvršeno in evidentirano na kakršen koli knjigovodsko ustrezen način.

Minister za okolje in prostor Andrej Vizjak je v torkovi razpravi zatrdil, da Slovenija spoštuje standarde, ki jih predpisuje aarhuška konvencija. “Vsaka nevladna organizacija, tudi taka, ki ima tri člane, lahko sodeluje v javni obravnavi, v javni razgrnitvi, lahko podaja svoja stališča in seveda lahko tudi pričakuje in mora dobiti odgovor na svoja stališča,” je poudaril.

Velika razlika pa je, je nadaljeval Vizjak, kateri nevladni organizaciji država prizna, da deluje v javnem interesu. “Mislim, da smo imeli doslej preohlapne kriterije za podelitev tega pomembnega statusa,” je dejal.

“Pogoji so se sprva zelo zaostrili, a smo jih z amandmaji precej omilili,” je zatrdil Jožef Horvat (NSi). Novi kriteriji bodo po njegovi oceni “dali veljavo resnim organizacijam, ki lahko s konstruktivnim delom pokažejo, da delajo dobro in jih narava resnično skrbi”.Za organizacije, ki že imajo status, da delujejo v javnem interesu, pa je zahteva le ta, da v pol leta skličejo skupščino in dokažejo članstvo.

Vir:24ur

Nevladniki so se res mastili in blokirali projekte, so bili navadni hinavci.

HB, da so ta zakon sprejeli.

Olajšali so si krajo za v prihodnje, lažje bodo izvajali neumne in škodljive projekte, samo da bo padlo v žep.

Tudi tisti, ki ste se drli o Jankovićevi kanalizaciji, zdaj to podpirate – še manj bo gledanja pod prste, že tako je bilo premalo bremz za podivjane oblastnike.

Ja, ker ljubljanski blokovci, ki so povečini bremzali projekte v krajih, kjer še niso nikoli bili, so pa res doprinos k ohranjanju narave.

Od teh purmanov se ni nihče posebej izpostavljal (Jenull, zlatko,…itd. – ostali intelektualni brezdelni presežek) pri gradnji kanalizacije. Izpostavljali so se samo povečini lastniki zemljišč, ker dokumentacija in odkup ni bil urejen.

Oglasi se takrat, ko bodo na tvojem dvorišču postavili čistilno napravo ali sežigalnico odpadkov.

Medtem, ko Evropska Centralna Banka plačuje fosilna goriva korporacijam … Denar sveta vladar.

bravo, dajte podpirat to ja, vse nevladnike označit z lenuhi, spustit tuje korporacije v slovenijo naj pref…. slovensko naravo tako kot se zagre, tako kot so naredili to v Nemčiji, ko ne najdeš več koščka neokrnjene narave. Vse pozidat in prefu…, povsod narediti industrijske cone in zbetonirati še sleherni košček zemlje

Bravo. Naslednji human rights nevladnike prosim. ( svercarje ljudi)
A ste opazili da sedaj ko ni dovoljen prehod meje ni nikjer izgredov na mejah v stilu ” open the borders” .
In se zananimivost. Vec jih ujamejo.

Delo nevladnikov ne bo prav nič bolj omejeno, kot prej. Le organizirajo naj se. Pač ne bomo imeli 25.000 društev, ampak recimo 20.

Res pa je, da vsak posameznik sedaj ne bo ustanavljal nekih društev in iniciativ, preko katerih bo izsiljeval neke parcialne interese ter še uveljavljal proračunska sredstva.

Pa da vidimo, ali bo Umanotera ali pa Greenpeace zastopal tudi interese lastnokov zemljišč na škofljici, ki so vnaprej zakupili zemljišča, predvidena za širitev vpadnice in sedaj preko 2 društev blokirajo novo traso vpadnice, ki pač ne gre več po njihovih zemljiščih.

Poglejte si malo vse velike projekte umestitve nove infrastrukture in prejemke raznih društev in iniciatic. Katastrofa.

Kot tisti gospod, ki je predsednik/direktor celega kupa iniciativ, društev, zvez, itd, ki je najprej šel proti TEŠ, ko pa je dobil stolček v projektni skupini za izgradnjo (??), pa ni bil več tako proti. Za take ni nobene škode, če se jih zabremza.

Nemčija nima koščka neokrnjene narave?

Bo treba počasi malo v Nemčijo iti pogledat.

Butci – naši pajaci vas filajo z nekimi floskulami, vi pa brez pomiselka to naprej delite. Žalostno.

Nemčija nima koščka neokrnjene narave?

Bo treba počasi malo v Nemčijo iti pogledat.

Butci – naši pajaci vas filajo z nekimi floskulami, vi pa brez pomiselka to naprej delite. Žalostno.
[/quote]

Glede na Slovenijo ogromno manj. Slovenija ima za primer 60{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} gozda, med tem ko Nemčija 30{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}. Podobno je z rekami v Nemčiji. Je ni več prosto tekoče reke v Nemčiji.

Vi vsi tukaj mešate politiko in ekologijo.

Raje mi povejte, kako je z mešanimi odpadki v Sloveniji? Kaj se dogaja na tem področju?

Glede na Slovenijo ogromno manj. Slovenija ima za primer 60{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} gozda, med tem ko Nemčija 30{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}. Podobno je z rekami v Nemčiji. Je ni več prosto tekoče reke v Nemčiji.
[/quote]

Slovenija ima 100 preb/km2. Nemčija 3x več. Iz tega ti je kaj jasno?
Potem še osnovna geografija – primerjava obeh držav? Na Bavarskem si že bil, recimo? Samo njihove ravnice nad Hamburgom so v velikosti Slovenije….

Bučke. Take filane.

Raje si poglejte razvrstitev držav glede na biodiverzitetni indeks, pa potem kokodakajte. In ja, obstajajo države krepko nad nami. Slovaška npr. Pa Turčija. Vsem pa je skupno to, da se nahajajo na območjih geografskih stičišč (visokogorje/ravnice/kras/primorje) in so tako po defaultu neprimerne za intenzivno pridelavo in velike koncentracije ljudi in zgolj zato omogočajo tako biodiverziteto.

Trapasti ste. In nerazgledani.

Slovenija ima 100 preb/km2. Nemčija 3x več. Iz tega ti je kaj jasno?
Potem še osnovna geografija – primerjava obeh držav? Na Bavarskem si že bil, recimo? Samo njihove ravnice nad Hamburgom so v velikosti Slovenije….

Bučke. Take filane.

Raje si poglejte razvrstitev držav glede na biodiverzitetni indeks, pa potem kokodakajte. In ja, obstajajo države krepko nad nami. Slovaška npr. Pa Turčija. Vsem pa je skupno to, da se nahajajo na območjih geografskih stičišč (visokogorje/ravnice/kras/primorje) in so tako po defaultu neprimerne za intenzivno pridelavo in velike koncentracije ljudi in zgolj zato omogočajo tako biodiverziteto.

Trapasti ste. In nerazgledani.
[/quote]

Za na bicikl so dobri;)

Zelo dobrodošle spremembe. Upam, da Slovenija izkoristi svoj potencial v logistiki in energetiki. Do moramo do 2030 povečati delež energije iz OVE, tako da upam da se bo kaj premaknilo v tej smeri z izgradnjo predvsem HE (Mokrice, srednja Sava) pa tudi vetrnic in panelov. In ne izgradnja štirih novih HE ne pomeni konca slovenske narave…

Slovenija ima 100 preb/km2. Nemčija 3x več. Iz tega ti je kaj jasno?
Potem še osnovna geografija – primerjava obeh držav? Na Bavarskem si že bil, recimo? Samo njihove ravnice nad Hamburgom so v velikosti Slovenije….

Bučke. Take filane.

Raje si poglejte razvrstitev držav glede na biodiverzitetni indeks, pa potem kokodakajte. In ja, obstajajo države krepko nad nami. Slovaška npr. Pa Turčija. Vsem pa je skupno to, da se nahajajo na območjih geografskih stičišč (visokogorje/ravnice/kras/primorje) in so tako po defaultu neprimerne za intenzivno pridelavo in velike koncentracije ljudi in zgolj zato omogočajo tako biodiverziteto.

Trapasti ste. In nerazgledani.
[/quote]

hahahahhahahahhahaha bolj butastih odgovorov še nisem slišal. Finska je še bolj ravninska kot Nemčija, pa ima 72{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} gozda. Primitivnež en si…

Za take kot si ti, bi morali naredit dobrošle spremembe, da bi vam potopili vašo hišo pod HE, sežgali odpadke na vrtu in asfaltirati vaš neumno glavo

Biodiverziteta ni {04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} gozda, genij… Google it.
In ti bi debatiral..

Za take kot si ti, bi morali naredit dobrošle spremembe, da bi vam potopili vašo hišo pod HE, sežgali odpadke na vrtu in asfaltirati vaš neumno glavo
[/quote]
Bore malo hiš je na teh lokacijah, malo si poglej zemljevid. In ja tudi odpadke bi morali sami predelati in jih reciklirati, ne da jih izvažamo v tujino. Edino tebi bi jih pustil pred hišo, ker si itak proti vsemu