Imam 2 otroka, oba sta bila vedno prav dobra v osnovni soli in pridna, neproblematicna. Oba sta sla na strokovne sole in naprej na fakultete. En je delal Vegovo racunalnistvo, po zakljucku SŠ je programiral igrice, ze med srednjo solo je delal spletne strani, oglase, zakupi google oglasov. Ima denar, kar precej, kupil si je avto s svojim denarjem in ima kar nekaj prihrankov, ki jih je sam zasluzil. Koncuje racunalniski faks. Sluzbo bo dobil takoj, vsaj tako pravi, saj ga v vsaki firmi, kjer dela kot student, hocejo zaposliti. Vsi iz Vegove, ki niso sli na faks, so tudi hitro nasli sluzbe.
Ne vem zakaj vsi oziroma vecina rine na gimnazije? Tudi tisti ki niso za tja, ki ne zmorejo te zahtevnosti. Ko sem se s starsi pogovarjala , sem vedno prav zacutila slabsalni odnos, aja, a res, a vas pa ni na gimnaziji, kako pa to? In ko jim sedaj recem, saj nasi so vsi na fakultetah, pa gledajo prav cudno, kot da ne mores naprej na faks po strokovni soli. Kot da tja hodijo sami mentalno prizadeti otroci. Strokovne sole so po krivici zanemarjene. Meni se zdi da so ravno strokovne sole dobre, ker dobijo neko strokovno znanje . Veliko sosolcev od mojih otrok, ki so bili slabsi po uspehu, so sli na gimnazije in se vlekli kot cigumiji, eni so tudi nedokoncano vse pustili.
Drug sin je hodil na ekonomsko srednjo, sedaj je na policijski visji soli , ima placo, ter zagotovljeno zaposlitev. To ga veseli in mi smo ga podprli v tem. Precej njunih sosolcev gimnazijcev ze vec let isce sluzbo , delajo preko studenta, so zagrenjeni. Ne vsi, a vecina jih tezko najde sluzbo.
Zakaj nekdo , ki ga zanima racunalnistvo, ne gre na Vegovo? To je dosti boljsa izbira kot pa gimnazija in potem fakulteta. Zakaj nekdo ki hoce biti ekonomist, ne gre na ekonomsko in potem na ekonomski faks? Razumem za medicino, tja ne prides z zdravstvene sole.

Se popolnoma strinjam s teboj.
Najhujše pa je, ko gre na gimnazijo nekdo, ki jo komaj izdeluje. Gimnazija je za najboljše, ki grejo na fakultete, ki potrebujejo za vpis splošno maturo, teh študijev pa je zelo malo, manj kot 10 {04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}.

Imaš prav. Čeprav.
Veliko jih gre na gimnazijo, ker sploh ne vedo, kaj bi počeli po OŠ. Tako imajo potem še 4 leta za razmislek, kaj jih pravzaprav zanima.
Moj sin je sicer vedel, da bi rad bil računalničar, ampak je kljub temu šel na splošno gimnazijo, ker da ogromno znanja pri matematiki in fiziki in to na FRI zelo rabiš. Tisti, ki so prišli tja iz srednjih strokovnih šol (ne gimnazij), so fajn gagali, da so dosegli nek nivo matematike, s katerim so lahko delali. veliko takih pa je računalništvo pustilo že v 1. letniku. Govorim za uni program na FRI, ki je najboljši v tem pogledu. Imaš pa seveda še veliko drugih računalniških strokovnih visokih šol, kamor se tudi vpisujejo, pa ne rabijo toliko znanja matematike in fizike.
Da pa gredo na gimnazije tisti z dvojkami in trojkami iz OŠ, je pa itak že dolgo znano, ampak taki niti mature ne naredijo oz. jo delajo po nekaj let zaporedoma. Zakaj taki hodijo na gimnazije, ni znano. Če vidijo, da imajo cveke, se menda prepišejo v kakšno ustreznejšo šolo. Saj po 1. letniku na gimnazijah je vedno zelo velik osip.
Je pa dejansko težava, ker mulci ne vedo, kaj bi v življenju počeli. Niso za kelnarje, niso za kuharje, medicinske brate in avtomehanike, ličarje, ploščičarje, vzgojitelje, potem pa gredo na gimnazije. Veliko je takih s trojkami in štiricami, pa ne vedo, kaj bi v življenju počeli. Nekih fizičnih del se jim ne da delat, potem gredo pa v gimnazije.

posplošuješ … največ je odvisno od otroka, če ve kaj ga zanima bo tudi šolo delal, katerokoli. če nima ambicij in ne ve kaj bi sam s sabo, potem je problem … pa ne v šoli ampak v otroku.

nekdo, ki ima namen študirat UNI, če želi sebi dobro, ne bo šel v SŠ …

Čas je, da preboliš sram, ker tvoji otroci niso šli na gimnazijo. Tudi eden mojih otrok je šel na Vegovo, pa me ni bilo nikoli sram zaradi tega, nikoli se nisem obremenjevala, da so njegovi sošolci na gimnazijah.

Če se navežem na tole. Razlika je, ali te zanima izdelava spletnih strani in ti je dovolj to, da imaš zagarantirano službo (za to je najbrž dovolj le ustrezna tehnična srednja šola) ali pa imaš na področju računalništva ambicije in željo po stalnem učenju. Slednjim bo tehnična srednja šola dala bore malo oz. premalo za spopasti se s fakulteto, kaj šele za stalno novo zastavljene cilje na profesionalnem področju.

Glede drugega dela pa jaz ne vidim problema, če otroci radi hodijo na gimnazije – če je to res njihova želja. Naj izkoristijo potencial in na ta način pomagajo sebi (ker bodo delali nekaj, kar jih veseli – načeloma) in okolici, saj na ta način prispevajo družbi, kelnarijo pa lahko ostali, ki ali drugega ne zmorejo ali jih pa to res tako blazno zanima, in s tem ni nič narobe. Sicer pa glede na besedilna in miselna skrpucala, ki jih beremo tukaj na forumu, sklepam, da marsikomu vsaj kakšna gimnazija ne bi škodila.

Krneki, no. Moji sošolci z gimnazije so tako računalničarji kot policaji.

No, jaz želim, da gresta na gimnazijo zato, ker menim, da gimnazija da širše znanje (v povprečju) od srednje šole. In ker želim, da so moji otroci razgledani, omikani in se spoznajo na kaj več kot le na svoje področje dela. Da bodo lahko ali z mano ali s svojimi prijatelji debatirali o zgodovini, filozofiji, umetnosti, knjigah, da bodo brali tudi kaj drugega kot pofl romane… Zato zagovarjam gimnazijo. Je pa tudi res, da ju že zdaj poskušam zainteresirati za čim več stvari, ju vlačim po muzejih, galerijah, gledališčih… In upam, da se ju bo kaj prijelo.

In je tudi res, da ju trenutno nič toliko ne zanima, da bi si že izbrala bodoči poklic ali smer študija. Sta pa zadnja triada osnovne.

Ja, to s širšim znanjem, razgledanostjo itd, je deloma res. Ampak samo deloma, ker je dejansko ogromno odvisno od samega človeka, kaj ga zanima, ali je tip, ki mu je znanje vrednota, je radoveden, ga stvari dejansko privlečejo in zanimajo ter se zakoplje v globine različnih znanj, ali pa vse zaobjame samo površinsko in ga dejansko nič resnično ne zanima. Kot rečeno, eden mojih sinov je računalničar, splošna gimnazija, potem uni na FRI v Lj, zdaj ima svoj s.p. in dobro služi. Drugi sin ista pot, ista izobrazba, tudi s.p. v računalništvu. Oba v OŠ same petice brez kakšnega dela, na gimnaziji prav dobra oba. Razgledanost pa je druga stvar. Prvemu se razen računalniških zadev v angleščini nikoli ni dalo ukvarjat z ničemer drugim- umetnost, književnost, politika- tema. Mojemu možu, ki je npr. gradbenik in je končal srednjo strokovno šolo, niti do kolen ne seže.:) Ampak moj mož je ogromno bral, ta prvi sin pa mislim, da je na zadnje kaj od leposlovja prebral obvezno čtivo na gimnaziji. Z drugim sinom se pa da debatirat o vsem, ker je tudi zelo veliko bral.

Pač zelo različno, odvisno od interesov. Nekateri se na gimnaziji pač samo napiflajo, kar se morajo, dejansko roko na srce, gre za piflarijo. In ostanejo nerazgledani. Potem je pa odvisno od vsakega posameznika, koliko se zanima za življenje okoli sebe in koliko bere.

Ker je veliko tehniških šol en navaden joke, so izgubile spoštovanje in se jih je prijel predsodek da tja hodijo tisti, ki so v OŠ samo krivine hvatali in zgago delali. Pri nas je že bilo tako, imel sem več sošolcev ki so hodili tja. Koliko so to imeli ene zajebancije, znanje so dobili le tisti, ki so bili res zagnani. Tudi mnogi poklici otrokom niso zanimivi, ker so zelo pogosto slabše plačani (ne more vsak uspet z sp.jem).

Ja, TI želiš… odlična mama, ni kaj.

Dejstvo je, da na najstnika, ki se še išče in se še oblikuje, zelo vpliva (pozitivno) okolje in družba v kateri preživi večinoma dneva.
Že iz tega vidike se meni zdi gimnazija boljša opcija.
Naš je hodil na gimnazijo, kjer je bil red in disciplina.
Znanje = vrednota.
Ničelna toleranca do nasilja, norčevanja in zabušavanja.

Jaz že na videz lahko ocenim ali dijaki prihajajo iz gimazij ali srednjih strokovnih šol.
Se vidi in dobesedno zazna energijo dijakov.
Vedenje in razmišljanje teh dijakov se razlikuje kot dan in noč.

Že dolgo ne rinejo vsi v gimnazijo, ko trdi avtorica teme v naslovu. Tako ne rinejo, da so gimnazijski učitelji resno zaskrbljeni nad vpisom (seveda so gimnazije, ki imajo še vedno naval, a mnoge pa tudi ne). Pa še generacije so manjše.

Je pa res, da temo s tako trapastim naslovom vsak odpre, pa čeprav je potem v postu napisanega nekaj povsem XY.

Jest se spomnim mojih let v OŠ, zlo veliko mojih sošolcev je na koncu pristalo na gimnaziji, učitelji so bili prav veseli ko so se vpisovali v gimnazijo, ne vem kot da bi kaj imeli od tega da pošljejo čimveč otrok v gimnazijo.

Na gimnazijo greš po druge vrste znanje. Da dobi človek neko širino. Strokovne šole so ozke. Fakulteta ni pogojena strogo z gimnazij. V Sloveniji lahko vsaka budala naredi faks. Otroka ne daš na gimnazijo samo zato, da bo naredil faks in dobil službo.

Se mi je kar zdelo, da se bo kdo v to vtaknil…

Sem lepo napisala, da nimata kakšne preference. Ocena imata v redu, sta dovolj brihtna, tako da ja, bosta šla na gimnazijo. Če pa bo kateri od njiju zadnje leto ugotovil, da ga neskončno zanima recimo poklic frizerja, se bomo pa pogovorili. Silim ju ne (mi mož vrat zavije, če smo že pri tem :)).

Tisti, ki smo končali gimnazijo, nam ni žal za to. Izbirali smo med široko paleto fakultet. Če smo želeli imeti samo en poklic s strokovno srednjo šolo, smo z lahkoto pridobili še to znanje. A je to dovolj dober odgovor zate?

Zakaj se mi zdi, da je avtor nekdo iz Vegove, ki bi rad naredil dobro propagando?

Moji trije so sli vsi na gimnazije, vsi trije studirjo in vsi trije delajo, en nekaj podobnega kot tvoj sin, pa ceprav ni bil na Vegovi, ampk v gimnaziji in si je tudi kupil avto in ima kar nekaj nasparanega, pa je komaj absolvent, sluzbo imajo pa vsi trije zagotovljeno, lahko izbirajo…

V cem tocno je razlika med tvojimi s strokovne in mojimi z gimnazije?

Moji trije so sli vsi na gimnazije, vsi trije studirjo in vsi trije delajo, en nekaj podobnega kot tvoj sin, pa ceprav ni bil na Vegovi, ampk v gimnaziji in si je tudi kupil avto in ima kar nekaj nasparanega, pa je komaj absolvent, sluzbo imajo pa vsi trije zagotovljeno, lahko izbirajo…

V cem tocno je razlika med tvojimi s strokovne in mojimi z gimnazije?
[/quote]

Tvojemu se vse to zdi nekaj normalnega, saj je že na gimnazijo šel z zavedanjem, da bo šel po srednji šoli študirat. Na fakultetno izobrazbo gleda kot na nekaj “normalnega”. Njen in vsi ostali, ki pridejo do faksa preko drugih, strokovnih šol, ali pa variante 3 plus 2, pa potem delajo razne nekdanje višje šole in neuniverzitetne programe in podobno, no taki pa mislijo, da so s tem, ko so naredili faks, prijeli boga za j.ajca.
to pa je tista razlika v širini človeka, ki jo gimnazijec ima, negimnazijec pa ponavadi ne, razen če je že po naravi zelo razmišljujoč človek in zelo načitan.