več cele dneve buljit v telefone, računalnike in igrati igric kot prej. Zdaj bi se radi zunaj družili na igriščih, pa jim oblast prepoveduje razvijanje socialnih veščin. Tudi starši v soseski, ki se prej nismo niti pozdravljali, bi se radi zdaj med sabo družili, povezovali v vzajemno in solidarno skupnost in nam je onemogočeno. Zaradi prepovedi gibanja med občinami ne moremo obnoviti toplih stikov s sorodniki, ki smo jih prekinili že pred davnimi leti. Katastrofa!

Tako je to, prepovedan sadež je najslajši. 😀

Hitro mulcem ukazat, naj se grejo ven igrat, pa bodo nazaj na telefonih.

Kakšno pretiravanje povsod. Obstajajo najstniki, ki so hodili na treninge, se na igriščih družili s prijatelji,šli kdaj na kak žur, vodili dejavnosti za mlajše otroke… Odrasli, ki imajo OK odnose s sorodniki, ki imajo prijatelje, s katerimi se z veseljem dobijo na kavi ali gredo skupaj v kak hrib.
Pač smo zdajle bolj z ožjo družino. Ni panike, čisto ok za nekaj časa. Je en kup stvari za početi. Ampak da pa povsod zadnje čase berem, kako smo bili prej vsi le na telefonih ali pa v trgovskih centrih, mi gre pa že mal na živce.

Včeraj.
Šla mimo dveh košarkarskih igriš.
Je številčna ekipa, pridno metala na koš.
Tako, da vsi niso ‘na varnem’ doma.

So eni zaradi vladnih ukrepov butlji že od rojstva? A ni, da butelj se rodiš in ne postaneš?