Koliko dek imate ponoči za pokrit ob odprtem oknu?
Meni pa ustreza obtežena odeja. 🙂
Še raje pa imam objem. Spim v mrzli spalnici, pokrita pa sem, kakor mi paše.
Pozimi imam flanelaste rjuhe, kapne. In deko. In okno odprto na kip tudi ponoči. Pri tej zimi…
In se zakopljem pod kovter tako, da mi smo šnofla gleda vun :-)).
Poleti pa obvezno hladen saten. Vsa okna odprta. In operem vse vsak teden. Ker zjutraj flikneš v stroj, obesiš na sonce in zvečer nazaj na posteljo. MMMMMmmm diši….
Rada imam svet zrak, zato spalnico zracim vsako jutro in pred spanjem.
Tudi posteljnino perem kar pogosto, ce je priloznost pa vcasih vmes se na soncek vrzem kovter.
Rada imam prijetne materiale, ki ze s svojo teksturo, mehkobo delujejo pomirjajoce. Ce so naravni sploh dobro, ampak danes so nekateri umetni celo bolj higienicni, predvsem pa brez smrdecega vonja. Se spomnim enkart naravne vzemtnice. Je imela pet let, pa se vedno en vonj oddajala.
Za rjuho obozujem lan. Deluje prav pomirjujoče – verjetno imamo kje v genih zapisano od zacetka razvoja posteljnine.
Za pokriti imava svilnato odejo (kovtr, novo odkritje, priporocam), ce je res mrzlo (to zimo ni bilo), ponoci cez nogice uno mehko puhasto dormeo odejo. Drugace pa imam rada lahkotjo pokrivalo, pa da ne sumi!!! in da ne stoji v luftu.
Spanje je meni najjubsi del dneva. Rada grem spat in rada se zbujam v postelji, ki mi odgovarja. Zjutraj odprem okno in svrknem nazaj pod oddejo. Ko fajn zarazi mi je sicer zal da sem odpirala, ampak naslednji dan ponovim.
Sploh ne štekam tega spanja v hladilnikih. Kako vam poleti sploh uspe preživet čez noč?
Spalni kovter je čisto dovolj, kaj več mi je preveč, pretežko čez telo. Poleti pa poletno odejo ali zgolj rjuha, odvisno koliko vroče poletje je. Ne kurim ponoči, ker mi v pretopli sobi ni za spat.
Mož te pa ne razume, ker se verjetno ne stisne k tebi/te ne objame, ti pa to pogrešaš, pa potrebuješ tri pokrivala za nadomestek objema. Kot reklamira tale Anja obtežilno odejo, ki naj bi nadomeščala objeme (no, kaj vse se ne spomnijo…;)
Vidis nekaj je potem na tem. Vcasih sem rada imela odejo, ki je bila tezka in jmse je vlegla po telesu. obcutek je res kot da te nekdo objemal. Potem pa sem dobila fanta in me on zacel objemati.
Danes ziviva skupaj in imam rada lahek kovter, da ga komaj cutim na sebi.
Hmmm fora
[/quote]
Jah kakor za koga.
Meni je od nekdaj všeč puhast občutek odeje na meni, kar je več je že pretežko.
Objema ljubljenega človeka pa se ne da nadomestit z odejami ali čem drugim.
Ampak lej, prodajni trikec, če bo šel pač…
… precej vroča in vročekrvna tudi:)) in za ponoči potrebujem le lahko prešito odejo, nič več. In to ob na kip odprtem oknu zdaj pozimi. V moji spalnici je okrog 18 stopinj, če je več, mi je prevroče in ne morem spati.
Poleti spim pri široko odprtem oknu (hvalabogu za komarnike), gola in pokrita le s tanko rjuho, pa še ta je ob res toplih nočeh čisto odveč. Klime nimam, če bi jo imela, bi lahko kdo zraven mene poleti tudi zmrznil:))
Največja muka mi je pozimi iti v kakšen hotel v terme, kjer imajo tiste debele kovtre in še totalno vročino v sobah!!! O.O
Takoj slečem kovter in sem pokrita le s pregrinjalom, okna pa sredi zime odprem na široko! Če v sobi kjer spim, ni hladno, bom celo noč pokonci…
P.S. Se najde tudi kakšen moški, ki mi lahko parira glede tega, vendar jih ni prav veliko!
Sovražim vse povezano z mrazom, tudi smučanje.
V spalnici kurim na približno 20 stopinj. Spim dolgi pižami, dela na rjuhi, deka, ko ter in če je zunaj minus 5 še ena deka. Vedno z termo nogavicami, spodnjo majico in po potrebi termofor. Brez ječa kadar me kaj premazi npr. drsanje, dolg delovni dan spim v postelji kar s spalno vrečo, plus kovter.
Najbolje spim poleti, v pižami pokrita s kovtrom. Poleti imam okno na kip.
Nepokrita sploh ne morem spati.
Sem kot kuščar, pozimi se komaj premikam,prisilm na sprehod. Zame idealne temperaturo so med 25 in 32 stopinj. Ko drugi crkujejo, jaz komaj za živim.
Moji družinski člani me gledajo kot čudo, starši na obisku želijo odprta okna, otroci v sobah imajo zaprte radiatorje, nenehno bosi, spijo v gatah, ponavadi ne odkriti.
Sploh ne spadam v svojo familijo. Tudi med sodelavci, prijatelji sem vedno kot neroden slon z 1000 plastmi oblačil. Že od 10 leta, ko imam kaj vpliva nad življenjem nisem oblekla kratkih hlač, ni ga morja, term z dovolj toplo vodo za kopanje.
Še na biciklu, med tekom ali hojo v hrib mi ji vroče, pa me drugi komaj odhajajo.
Zavidam vsem vročekrvnežem. Res