Torej zanima me, ali ste v pisarnah sami ali si jih delite z drugimi. Kaj vam bolj odgovarja in zakaj?

Jaz imam raje svojo pisarno, ker se lažje koncentriram na svojo delo.

sama, tako mi je všeč

Saj tinniste resni. Svoje pisarne so imeli včasih. V času socializma, kjer so pisarniške delavke imele še veliko “drugih zaposlitev”, za zaprtimi vrati. Danes so pisarne skupne. Ko vstopiš noter, lahko točno vidiš, kaj ima kdo na računalniku. Vmes so samo manjše stene. Tako je v našem podjetju. Torej, nič več tirintitin s svojimi tajnicami, ki po možnosti še izobrazbe niso imele. Bile so pa dobre za “določene stvari”. Danes so pisarne po več podjetij takšne, nekako ameriški stil, velik prostor z nekaj uslužbenci za računalnikom. Razen če si s.p.

Dva,pisarne vse odprte 3..

Nimam s.p., delodajalec ni mali, imam svojo pisarno.
Si ne predstavljam delati v velikem prostoru, s predelki 1/2 metra nad mizo. To lahko delajo pri telefonski prodaji, ne pri delu, kjer moraš biti skoncentriran.
Samo pri enem delodajalcu do sedaj sva bile dve v isti pisarni, pa še tam sva si jo ločili ž visokimi omarami.

Sem analitik, štirje smo v pisarni. Pomembno ker sodelujemo. Ni delo s strankami.
Partner programer tudi v skupni pisarni, ker sodelujejo pri delu.

Svojo. Se mi smilijo tisti, ki je nimajo in imajo veš dan cepke v ušesih, ker sicer težko delajo.
Gledanje v ekran je bv če so ljudje vezani na projekte in roke. Saj rezultat itak vidiš.

V pisarni nas je 6 in nam je fajn, je dovolj miru, komunikacija dobra. Najslabša varianta je bila v prejšnji službi “open space”. Ne moreš v miru delat, slaba komunikacija, vsak svoje slušalke na ušesih itd. skratka katastrofa. Nič čudnega, da se “open space” opušča in ni že nekaj časa v trendu.

Pri nas nas je 4-6 v pisarni. Če ima kdo klic gre v sejno sobo, drugače pa je kar mir. Drugače pa imamo tudi slušalke da lahko vsak posluša svojo muziko. Stariselci imamo mize postavljene tako da gledamo tiste ki pridejo in da se monitorji ne vidijo. Tako da imaš malce zasebnosti :).

Nas je 5 v skupni pisarni vkljucno z direktorjem/latnikom. Mize imamo postavljene v otok.
Za sestsnke ali daljse tel pogovore imamo sejno sobo.

Pri nas imajo sami pisarne edino šefi. pri vseh drugih smo v pisarni po 2 ali 3. Precej je odvisno, kakšnega cimra fašeš. Jaz sem imela v vseh letih izredno srečo – zamenjala sem tri cimre in z vsemi sem se super razumela. To pomeni, da ko je delo, sva tiho in delava vsaka svoj posel. Ko potrebujeva nasvet, brez zadržkov vprašava. Zjutraj tista, ki prva pride, skuha kavo, med seboj se zamenjujeva, če je potrebno, skratka super je. In je bilo z vsemi tremi cimrami do sedaj podobno.

V vseh dosedanjih sluzbah sem imel svojo pisarno, kar funkcionarju tudi pritice.

Nimam pisarne, kar me moti samo zjutraj dokler je džumbus, ko se pa vsa vrata zaprejo pa imam mir.

Pri nas je ameriški sistem in nas je 120. Sem se navadila, je bil pa kar šok na začetku.

Pisarno delim s sodelavcem, ki nenehno preklinja in grozi, da bo kozlal…še dobro, da imam SČ, ker drugače bi izgubila stik z realnostjo.

Svojo pisarno. Je bilo vmesno obdobje, ko se je nekomu ob preselitvi zdela dobra ideja imeti “open office”. Mhm. Nikoli več. Slaba koncentracija, še slabša komunikacija, ker smo vsi uporabljali slušalke, telefonski klici nemogoči, če si slučajno zraven potreboval podatke iz compa, … Grozno. Naporno. Upam, da nikoli več.

Pisarno si delim še s sodelavko, se kar da preživet. Seveda bi rajje bil sam, ampak če ne gre, pač ne gre