Modno osveščeni ljudje so tisti, ki bodo nosili le modne barve in kroje za dano četrtletje. To, kar je modno pozimi ni nujno spomladi.
Vendar pri oblačilih in ostalih “modnih zapovedih” uporabnost samega oblačila s spremembo mode ne izgine. Vsak kos oblačila ima še vedno vso funkcionalnost, je uporabno.. dokler se ga fizično ne izstroši ali uniči.

Pri “pametnih” stvareh stvari stojijo drugače. Na daljavo se lahko odločijo, da jih popolnoma izničijo. “Pamet” namreč pomeni samo to, da so preko spleta naprave povezane – običajno s serverjem oz. “oblačno storitvijo” ponavadi podjetja, ki napravo izdeluje – lahko pa tudi na serverje Googla, Amazona, Microsofta… V trenutku, ko te povezave več ni, je naprava popolnoma “neumna” ali v vedno bolj pogostih primerih: tudi totalno neuporabna.
Nauk: NE kupujte nobnih naprav, katerih edini način delovanja je vezan na server (proizvajalca ali koga drugega).

Če bi pred desetimi leti dali v omaro nove čevlje in nov telefon.. bodo čevlji imeli VSO funkcionalnost, ko jih vzamemo iz škatle. 10 let star telefon bo izgubil večino svoje “pametne” funkcionalnosti. Bo deloval kot mobilni telefon (klici in SMSi), morda se bo sposoben povezati s spletom v zelo omejenem obsegu, mailov ne bo mogel prejmati, ker ne zagotavlja zahtevane “varnosti” s strani kateregakoli že informacijskega giganta.

Vse tisto, kar vam trgovec danes natrosi, da pametni televizor ima.. je vse tisto, kar bo postopomoa odmiralo. Najprej bo izgubil podporo za Netflix.. nato še YouTube.. in tako naprej. Na koncu se še povezati na splet ne bo mogel. Vsa “pamet” postane totalno debilna. Privesek, ki zgolj žre energijo, ko vklopiš napravo.
Zanimivo, da “neumni” del televizorja bo deloval še naprej.. če ne bodo seveda vmes namenom še nekajkrat spremenili televizijskih standardov (dosedaj: analogno na digitalno, SD na HD, HD na 4k.. in v prihodnosti 4K na 8K itd.) in vmesnikov (dosedaj: RGB, Scart, HDMI..).

“Pametne” in informacijske tehnologije seveda vedno bolj lezejo tudi v vse ostale proizvode. Tudi avtomobile.
V prihodnosti se zna tako zgoditi, da se vozila ne bo dalo več voziti točno na tisti dan, ko bo proizvajalec ukinil podporo zanj (zakonsko določeno).
Stari hrošči se bodo pa še vedno vozili.

Če bi obleke sledile logiki “pametnih” naprav, bo človek ob koncu sezone (beri: modnosti), stal gol.. obleka bo neuporabna.

Kje so časi, ko je bil zgolj greh biti modno neosveščen?
Priaja čas, ko boš modno prisiljen.

No, saj če to ne pomaga, se pa vgrajuje (ze zdavnaj, to ni stvar prihodnosti) v izdelke male “bombice” ki eksplodirajo na določen datum in uničijo TOČNO tisti del, ki “se ga ne splača več popravljati” , oziroma je skoraj dražji od novega izdelka.
Da o materialih, ki imajo programiran rok trajanja, ne govorimo. Meni je bila uganka, kako je tekstil včasih zdržal 50 let , zdaj, ko smo šli z napredkom in razvojem materijalov v vesolje, pa eno leto, ali največ dve? Ali se “uničijo pri pranju”? In to ne pri pranju na kamnih v ledenem potoku, ampak pri nežnem zibanju v bobnu pralnega stroja?

Dobro napisano, vendar mislim, da je bolj problem stopnja razvoja na čas. Prevsem televizorji in telefonija, to se ni premaknilo nikamor, zato daje občutek dolgotrajne uporabe. Povezanost navzven seveda odvzame napravi neodvisnost, ampak jo na tak način tudi poceni in naredi za uporabnika bolj preprosto. (dokler pač dela)

Ločiti je potrebno, da del naprav ima smisel tudi v “sezonskosti”… kot so še v analogni preteklosti bili npr.: fotoaparati za enkratno uporabo.

Ni pa potrebno čisto vse podrediti takšnemu tempu. Ni ne “ekološko”, ne racionalno (razen za dobičke podjetij).

Dokler ne bo sprejeta zakonodaja, ki bo podjetja usmerila v bolj trajnostni razvoj (politiki sicer veliko o tem blebetajo, v praski gre pa proizvosnja v ravno obratno smer).

Primer Apple:
S tem, ko je “ukinil” klasični vtič za slušalke, je “ustvaril” nekaj 4,1 miljardno tržišče (zgolj do 3/4 2019) za svoje brezžične slušalke – zato so tudi kupili Beats.

Podobno ravnajo glede prenosnikov, ni več vhodov za SD kartice, nadgradnja posameznih komponent je težka (stvari lepljene..) hudo omejene (posebni lastni “standardi” priključkov ter vijakov) ali čisto nemogoča – večina stvari priotanih na matično ploščo (RAM, SSD, Grafična, Wi-FI itd.).

Primer John Deer:
Za traktorje uveljavljajo “avtorske pravice” (po zgledu Applea in ostalih) ter prepovedujejo modificiranje svojih poljedelskih naprav – ti jih zabrickajo, če kaj po firmware-u šariš.. in tožijo, če modificiraš stare priključke, da bi jih priklopil na nov traktor.
Kupiti moraš NOV traktor, NOVO prikolico, NOVE dodatke..

Pa ne da si spet gledal Jacquesa Perettija?

Kdo to je?

Hahahaha, kakšna paranoična domišljija. A ko boš ostal brez službe, bo tudi nekdo prisilno napolnil tvoj tekoči račun, da boš lahko še naprej prisilno potrošništvo fural prek pametne televizije?

Britanski novinar, je naredil par dokumentarcev na to temo, so na netu. Pa je še par drugih, recimo Shoshana Zuboff. Mislim, da je čas da se zbudimo, ker kar si napisal, ni najhuje. Tudi tebe, če ne boš priden, bodo lahko odklopili. Kitajcem že laufa.

Problem je, da kot posameznik nimaš nobene moči. Če torej ravnaš drugače, ne rešuješ problema.
Problem se reši šele, ko nastopi SISTEMSKA REŠITEV, torej zakonodaja.

Je pa problem, ker raja se je že navadila trošiti, nakupovati.. se omamljati na ta način. Pa že v 80tih je bila zanimiva primerjava med Sevrno Ameriško Indijanskim gospodinjstvom in belskim. Prvo je imelo 200 predmetov, drug 20 000.

Kar se pa elektronike tiče.. računalnikov, mobilcev, tablic.. bi pa nujno morala biti zakonodaja sprejeta, da lahko uporabnik sam menja baterijo, modularna gradnja (če crkne bluetooth, zamenjaš le en mali modul ne pa cele naprave!) in podpora za napravo do min 10 let.

Ampak kaj, ko so EU komisionarji že 2003 obljubljali, da bodo sprejeli zakonodajo, da morajo avtomobili – zaradi varnosti! – biti narejeni tako, da lahko uporabnik enostavno zamenja žarnico v svetilih.
Do danes tega niso uresničili.

Problem je, da kot posameznik nimaš nobene moči. Če torej ravnaš drugače, ne rešuješ problema.
Problem se reši šele, ko nastopi SISTEMSKA REŠITEV, torej zakonodaja.

Je pa problem, ker raja se je že navadila trošiti, nakupovati.. se omamljati na ta način. Pa že v 80tih je bila zanimiva primerjava med Sevrno Ameriško Indijanskim gospodinjstvom in belskim. Prvo je imelo 200 predmetov, drug 20 000.

Kar se pa elektronike tiče.. računalnikov, mobilcev, tablic.. bi pa nujno morala biti zakonodaja sprejeta, da lahko uporabnik sam menja baterijo, modularna gradnja (če crkne bluetooth, zamenjaš le en mali modul ne pa cele naprave!) in podpora za napravo do min 10 let.

Ampak kaj, ko so EU komisionarji že 2003 obljubljali, da bodo sprejeli zakonodajo, da morajo avtomobili – zaradi varnosti! – biti narejeni tako, da lahko uporabnik enostavno zamenja žarnico v svetilih.
Do danes tega niso uresničili.
[/quote]

Diktat jim pišejo ameri in da hočejo to prenesti na rajo po EU je umsko prizadeto. 10 let z zamenjavo kakšnega dela je za vso tehniko smotrna uporaba, za trg pa to ni. Iz ljudi bodo naredili hlastajoce robote zaradi pretoka financ. Kapitalisticno brezglavo bezljanje v norost, smisla nobenega.

Diktat jim pišejo ameri in da hočejo to prenesti na rajo po EU je umsko prizadeto. 10 let z zamenjavo kakšnega dela je za vso tehniko smotrna uporaba, za trg pa to ni. Iz ljudi bodo naredili hlastajoce robote zaradi pretoka financ. Kapitalisticno brezglavo bezljanje v norost, smisla nobenega.
[/quote]

Lobisti so pretežno isti.. tako informacijske družbe, ki so dejansko večinsko Ameriške.. kot avtomobilistična industrija (pri nas večinsko Evropska).. ostali pa pristavijo skledo, če so že tu.

Kar poglejmo po “politični ponudbi strank”, niti ene ni, ki bi karkoli v to smer ponujala.. z izjemo Piratske stranke.

Podobno sem razmisljal pred casom, ko sem posodabljal aplikacijo na mobilcu, ki mi omogoca dostop do podatkov o avtomobilu… spomnil sem se HP Workstation-a, ki je (nakljucje ali ne) spustil duso natanko naslednji dan po izteku garancije. In ravno pomislil, ali so avtomobili na podobni poti. 🙂

Ja, korporacije so močnejše od držav. Politiki, prodane duše, lahko samo kimajo. Lobiranje je legalno podkupovanje. Malim ljudem je večinoma vseeno. Redkokomu se sploh sanja. Zmanipuliraš zlahka skoraj vsakega, kogar ne moreš, ga pa večina potunka.

Podobno sem razmisljal pred casom, ko sem posodabljal aplikacijo na mobilcu, ki mi omogoca dostop do podatkov o avtomobilu… spomnil sem se HP Workstation-a, ki je (nakljucje ali ne) spustil duso natanko naslednji dan po izteku garancije. In ravno pomislil, ali so avtomobili na podobni poti. 🙂
[/quote]

Avtomobili so že DOLGO na tej poti programirane obrabe materialov. Zato tudi so vodila v vratih vozil iz plastike, ne več kovine, ki je zdržala desetletja.
Pa tudi ležaje in podoben material je prekleto na tenko preračunan.

Japonski inženirji so po ogledu VW hrošča – tistega orignialnega – rekli, da ima nekaj tisoč varov “preveč” (German-over-enginering).

Če pa pogledaš recimo IKEO.. je pa vsako leto material tanjši.. od iverk, vijakov.. do ostalega.. pa celo kovino menjajo ponekod za plastiko, ki naj bi skupaj zdržala le eno ali dve “sestavljanji”.

Samo v teh primerih gre za “educated guess” – načrtovano faliranje.. pri elektroniki in software-u, pa dejansko lahko na daljavo ukažeš, da stvar crkne.. kar so HPju in še nekaterim dokazali (sicer je šlo za števec ciklov – po katerem je tiskalnik pač “crknil”).
VW dizelgate je goljufal v drugo smer.. je bolj onasneževal in manj goriva trošil.. Software-Gate-i.. so umetno uničenje proizvoda po določenem številu ciklov ali po softwareskem ukazu na daljavo.
Tako kot Tesla v primeru orkanov avtomobilom na tistem območju poveča domet.. tako lahko na daljavo zabricka vozilo.. če se jim sprdne.

In ker podjetja to možnost imajo.. to tudi počno.

“Napredek” vsakoletnega menjave Operacijskega sistema je čisti bull.. ki se je vsaj Apple-u že dvakrat maščeval.. preveč bugov.. da ne pozabimo namerne upočasnitve telefonov ob starajoči bateriji.

Drug paralelni problem je Ueber-izacija.. kjer se stvari samo še “najema”, nisi pa lastnik ničesar.
Office, Photo Shop.. vse najemaš.. in nimaš več nobenih pravic.
Po drugi strani zaposleni v Uberju niso zaposleni, temveč “samostojni podjetniki”.. zato nimajo pravic zaposlenih (med drugim sindikalno delovanje, ki se ga izogiba tako Musk, kot Boeing v Karolini).
Glasbeni servisi.. Spotify, Apple Music, Amazon Music itd.. ko prvič ne plačaš naročnine, nimaš več nič.
Če si kupoval albume, imaš vsaj tiste CDje ali LPjke v lasti.
Na daljavo ti tudi UKINEJO že kupljeno.. kar se je zgodilo pri Amazonu.. ljudem so na daljavo izbrisali e-Knjige, ki so jih legalno kupili.. ipd.

Oni stari pregovor velja: BOLJE VRABEC V ROKI, KOT GOLOB NA STREHI.

Nacrtovana zastarelost se bo en dan vrnila kot bumerang, kajti prisilnega nakupovanja si lahko privoscis le do neke mere. Ce dohodki ne bodo spremljali vedno krajsega trajanja izdelkov, ne bo vec nakupov in ne profita. Standard marsikje po svetu stoji ali se celo niza, kar pomeni, da ta model proizvodnje ne bo sel v nedogled, kajti to je kot spirala, ki se vrti vedno hitreje in na koncu eksplodira. Poleg tega, vsak trend ustvari nasprotni trend, v tem primeru ljudi, ki bodo izstopili iz potrosniske dirke, saj jih Netflix ne bo zanimal. Ti ljudje bodo ustvarili paralelno druzbo.

Meni se bolj zdi, da postopno prehajamo v brezlastnisko druzbo. Telefoni so na narocnino, avtomobili na lizing in vedno vec bo tega, postali bomo odvisni od narocnin in pogodb, in podjetja bodo ustvarjala tovrstne monopol. tudi
hie bomo lahko samo se najemali, ker se bodo vse nepremicnine nahajale le v nekaj firmah, ki jih bodo oddajale. Vendar bo tudi ta sistem en dan eksplodiral, najkasneje takrat, ko se bo stevilo zemljanov zacelo manjsati in bo ekonomija razpadla na prafaktorje. Ko bo manj ljudi, bo manj profita. Kaj bo z vsemi firmami, ki bodo takrat propadle? Bodo lastniki zaceli revolucijo ali bodo pomrli od lakote? To resetiranje absolutno vsega, kar poznamo danes, bo prislo v naslednjih 2 do 3 generacijah.

In seveda bo zmanjkalo tudi surovin, nafte za plastiko, vode za proizvodnjo, nekaterih kovin, se pej pa bodo zaradi ogromne porabe postale nedopustno drage. Tudi recikliranje ne bo resilo vedno krajsih ciklusov obnavljanja izdelkov.

Dokler vi, bumbarji, prostovoljno kupujete elektronske opiate, se nimate kaj proti korporacijam pritoževat. Vi sami prostovoljno korporacije delate mogočne s svojim blesavim potrošništvom. Neumni ste ko purani. Ni vam pomoći.

Nacrtovana zastarelost se bo en dan vrnila kot bumerang, kajti prisilnega nakupovanja si lahko privoscis le do neke mere. Ce dohodki ne bodo spremljali vedno krajsega trajanja izdelkov, ne bo vec nakupov in ne profita. Standard marsikje po svetu stoji ali se celo niza, kar pomeni, da ta model proizvodnje ne bo sel v nedogled, kajti to je kot spirala, ki se vrti vedno hitreje in na koncu eksplodira. Poleg tega, vsak trend ustvari nasprotni trend, v tem primeru ljudi, ki bodo izstopili iz potrosniske dirke, saj jih Netflix ne bo zanimal. Ti ljudje bodo ustvarili paralelno druzbo.

Meni se bolj zdi, da postopno prehajamo v brezlastnisko druzbo. Telefoni so na narocnino, avtomobili na lizing in vedno vec bo tega, postali bomo odvisni od narocnin in pogodb, in podjetja bodo ustvarjala tovrstne monopol. tudi
hie bomo lahko samo se najemali, ker se bodo vse nepremicnine nahajale le v nekaj firmah, ki jih bodo oddajale. Vendar bo tudi ta sistem en dan eksplodiral, najkasneje takrat, ko se bo stevilo zemljanov zacelo manjsati in bo ekonomija razpadla na prafaktorje. Ko bo manj ljudi, bo manj profita. Kaj bo z vsemi firmami, ki bodo takrat propadle? Bodo lastniki zaceli revolucijo ali bodo pomrli od lakote? To resetiranje absolutno vsega, kar poznamo danes, bo prislo v naslednjih 2 do 3 generacijah.
[/quote]
Avtomobili so za najeti že ene dve leti v ZDA.. ne gre za lizing.. temveč dejanski NAJEM. Volvo je bil en prvih v ZDA.

Mienijci v ZDA so še bolj v ekstremni poziciji.. najemajo celo pohištvo, kot designerske obleke, prenosnik, informacijske storitve… avtomobilov praviloma ne kupujejo niti ne najemajo – zakaj, če imaš Uber? Postajajo naročniki na storitve. Vse stvari vidjo kot STORITEV. Filozofsko gledano se je lastnina prevesila v STORITEV (torej “breme” ponudnika te storitve).

Če se rabijo preseliti, imajo maksimalno za en kovček stvari v lasti.. in si vse skupaj sami sebi slikajo kot “prednost”. Brezlastništvo.. vse, dobesedno VSE najemajo.

Tistega, česar ne vidijo.. ob svoji najeti dezignerski mizici za kavo, zadnjem najetem iPhone-u, v najetem puloverju.. in čevljih.. da je med njihovim najetim življenjem in brezdomstvom dovolj, da se borzi kolcne.

Avtomobili so za najeti že ene dve leti v ZDA.. ne gre za lizing.. temveč dejanski NAJEM. Volvo je bil en prvih v ZDA.

Mienijci v ZDA so še bolj v ekstremni poziciji.. najemajo celo pohištvo, kot designerske obleke, prenosnik, informacijske storitve… avtomobilov praviloma ne kupujejo niti ne najemajo – zakaj, če imaš Uber? Postajajo naročniki na storitve. Vse stvari vidjo kot STORITEV. Filozofsko gledano se je lastnina prevesila v STORITEV (torej “breme” ponudnika te storitve).

Če se rabijo preseliti, imajo maksimalno za en kovček stvari v lasti.. in si vse skupaj sami sebi slikajo kot “prednost”. Brezlastništvo.. vse, dobesedno VSE najemajo.

Tistega, česar ne vidijo.. ob svoji najeti dezignerski mizici za kavo, zadnjem najetem iPhone-u, v najetem puloverju.. in čevljih.. da je med njihovim najetim življenjem in brezdomstvom dovolj, da se borzi kolcne.
[/quote]
In vender rabiš zelo malo pa vseeno živiš. In ne životariš, kot nas prepričujejo.

In vender rabiš zelo malo pa vseeno živiš. In ne životariš, kot nas prepričujejo.
[/quote]

Ni čisto ista stvar.. če dejansko znaš z malo iti skozi, si relativno “neodvisen”. Najemniška logika nenehnih storitev, pa je ravno obratno: povečana odvisnost od vseh teh novih storitev.

Kjer pa ni več “storitev”, temveč nezmožnost odločanja o čemerkoli. Če je bistvo kapitalizma lastnina, ti pa nimaš nobene lastnine.. si torej kdo?

Ni čisto ista stvar.. če dejansko znaš z malo iti skozi, si relativno “neodvisen”. Najemniška logika nenehnih storitev, pa je ravno obratno: povečana odvisnost od vseh teh novih storitev.

Kjer pa ni več “storitev”, temveč nezmožnost odločanja o čemerkoli. Če je bistvo kapitalizma lastnina, ti pa nimaš nobene lastnine.. si torej kdo?
[/quote]
Ker se merimo po imetju si nihče. Ampak to si tudi če nekaj imaš, ker povprečnež ne moreš imeti dovolj, da bi bil neodvisen. Lahko greš v hosto živet, če ne drug te najde furs.
Mislil sem na recimo TV, kjer ti prodajajo reklame, ostalo je pa filler. Če se losaš TV, večina umetno ustvarjenih želj izgine.

Ker se merimo po imetju si nihče. Ampak to si tudi če nekaj imaš, ker povprečnež ne moreš imeti dovolj, da bi bil neodvisen. Lahko greš v hosto živet, če ne drug te najde furs.
Mislil sem na recimo TV, kjer ti prodajajo reklame, ostalo je pa filler. Če se losaš TV, večina umetno ustvarjenih želj izgine.
[/quote]

Hecen paradoks se ustvarti prav med tem novim kapitalizmom, ki nam ponuja naročnino na vse in hkrati lastnino ničesar.
Kar zelo, zelo spominja na socializem. Samo, da je namesto head-hončotov komunistične partije, na vrhu onih 1{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} prebivalstva (v bistvu pa isti profil pujskov).

Ali kot je že George Orwell: “Nekateri so bolj enaki.” Živalska farma.