Pozdravljeni.
Oglasa se vam razocarana mamica in zena. Prosim za razumevanje in brez ocitkov, morem dati ven.
Tako zelo sem razocarana nad mozem…. Sploh ne vem kje naj zacnem. Toliko stvari me moti pri njem in njegovem obnasanju, da bi najraje samo sla proc. Za voljo mirnih zivcev, ker tole vec ne pelje nikamor. Zadnje leto gre vse samo se navzdol. Par primerov…. Moz je sicer vedno bil bolj zaprt clovek, antisocialen, ampak tole zdaj pa presega ze vse meje. Hodi samo se v sluzbo in domov. Prijateljev izven sluzbe nima. Ce se s kom druzimo, so to moji prijatelji, prijatelji z druzinami, otroci se poznajo, so priblizno iste starosti. Moz je nonstop utrujen, doma spi ali gleda tv, otroke vedno zaposli z gledanjem v ekrane in so ze cisto obsedeni, do te tocke, da se samo se prepriramo, ko jima omejujem cas pred ekrani. Z njima noce ven, na zrak, ko so sami doma so pred tvjem. Tudi moz je nonstop na svojem telefonu, igrice, fb…. Postane zelo napadalen, ko ga prosim, ce bi lahko odlozil telefon. Telefon ima nonstop v rokah. Ko ga otroci prosijo za igro, ima telefon pri sebi in zraven igra igrice ali brska po internetu. Njegov edini stik z zunanjim svetom je telefon. Ali pa govori o svoji sluzbi, o cem drugem prakticno vec ne komunicira z mano. Sicer sva naceloma zaposlena v istem podjetju, ampak jaz res ne zelim z njim govoriti o tem. On to ve, ampak kot da ne zmore govoriti z mano o nicemer drugem kot o tem. Ali ne zeli, ne vem. Ko ima prost dan v sluzbi, je tako nemaren, da ni za verjet. Sposoben se ni niti stusirati ali umiti zob. Za sluzbo je vedno urejen. Za sluzbo tudi vstane zjutraj, medtem ko za otroke z veliko tezavo. Od doma je konstantno v kontaktu z sodelavci, medtem ko meni niti ne dvigne telefona, ko nismo skupaj recimo. Pa je skos na telefonu. Pri njem ze dalj casa nimam obcutka varnosti, spostovanja. Njemu je samoumevno katere stvari bom naredila. On se ne potrudi, da bi mi kaksno delo olajsal, nisva partnerja kot bi morala biti. Z njim se pocutim, kot da je moj sostanovalec, ne moj moz. Res sem razocarana, jezna… Pogovarjati se ne zeli, pravi da nimava tezav. Ali pa postane siten, zadircen, uzaljen. Kaj poleg pogovora mi sploh ostane za narediti? Zmanjkuje mi energije, res mi.
Hvala za kakrsnikoli nasvet ali mnenje.

moža si izbrala, ker si mislila, da kaj boljšega ne moreš dobiti. Ko si ga dobila, pa še otroka, si postala samozavestnejša in sedaj bi rada iz žabca naredila princa.
Tudi tvoj mož te je izbral, ker boljše ni mogel dobiti, je pa pričakoval,da boš vse življenje tako nezahtevna in radodarna kot si bila na začetku. Če se ni rabil truditi takrat, ko si bila vsaj mlada in sveža, zakaj bi se zdaj za eno staro babo?
Sedaj pa reši to zavozlanko, če lahko.

Če se ne misli spremeniti, ni druge poti kot ločitev, ti imaš kolerika in odvisneža od tehnologije, kakšen zgled je lahko to za otroke? Taki ljudje, ki se niso pripravljeni o zadevah pogovoriti in priznati svojih napak, so izjemno naporni, prepričani v svoj prav. Na tebi je, da otroke obvaruješ pred slabimi vplivi.

tvoj mož je odvisen od telefona in igric.
mislim, da boš morala naredit kak radikalen korak v smeri ločitve.
oziroma ga posest za mizo in mu z mirnim glasom, brez kričanja, jokanja, obtoževanja povedat, kaj je na stvari in kako se bo stvar razvila, če ne bo kaj ukrenil

ampak glede na to, da je človek odvisen, nekega upanja na izboljšanje ne bo.

Ne obtožuj ga in ne krivi ga za vse na svetu – očitno je trenutno v neki fazi, ko se umika pred svetom, ampak tvoje obtoževanje ti ga ne bo pripeljalo nazaj. Če je bil nekoč drugačen in ga imaš rada, se potrudi zanj. Daj mu razlog, da odloži telefon: počnite z otroki kaj zanimivega zraven njega, se smejte, uživajte in mogoče se vam bo pridružil, pojdite kam na izlet, naj ga otroci prosijo, če gre z njimi na sprehod. Ko sta sama, ga boš pa že znala odvrniti od telefona in se malo zbližati z njim, pa se takrat pogovorita o tem, da si želiš več časa z njim in to, da več časa preživite kot družina. Verjetno ga imaš rada, sicer ne bi imela otrok z njim, zato ga poskušaj rešiti iz situacije, iz katere je zabredel!

Ni problem služba. Problem je nekaj drugega in sicer nezainteresiranost za familjo.

Služba mu je beg pred odgovornostjo očeta in moža/partnerja…nekateri šele takrat spoznajo da to ni zanje… tak da sama za sebe odloči ali boš življenje res izgubljala na tak način ob človeku ki mu očitno ni do tebe, vas…

No, ni čisto tako. Lahko ga služba tudi tako obremenjuje, da nima energije za družino. Ali je pač zasvojen s telefonom. Najlažje je človeka kar odpikati, vendar glede na to, da ima otroke z njim, ne bo naredila veliko. Še vedno si bosta verjetno delila skrbništvo, otroci bodo pri njem še vedno na napravah, samo da nje ne bo zraven, da bi naredila red. Zato je zagotovo bolje, da mu poskuša pomagati, rešiti problem.

No, ni čisto tako. Lahko ga služba tudi tako obremenjuje, da nima energije za družino. Ali je pač zasvojen s telefonom. Najlažje je človeka kar odpikati, vendar glede na to, da ima otroke z njim, ne bo naredila veliko. Še vedno si bosta verjetno delila skrbništvo, otroci bodo pri njem še vedno na napravah, samo da nje ne bo zraven, da bi naredila red. Zato je zagotovo bolje, da mu poskuša pomagati, rešiti problem.
[/quote]
Lahko tudi obrnemo-najlažje je reči, da je odvisen od telefona in naj se trudi za nekoga, ki interesa ne kaže. DEJANJA so pomembna, ne prazne besede. Z glavo skozi zid rinit je butasto. Koliko časa naj se trudi, saj se to ni včeraj začelo.
In na ta način oba le učita otroke napačnega vzgleda, ki je daleč od ljubezni. Ampak njim bo ravno ta odnos predstavljal ljubezen, večina ima potem odklonilen odnos do ljubezni, ker večina niti ne dojame, da to kar sta starca delala ni ljubezen…

Lahko tudi obrnemo-najlažje je reči, da je odvisen od telefona in naj se trudi za nekoga, ki interesa ne kaže. DEJANJA so pomembna, ne prazne besede. Z glavo skozi zid rinit je butasto. Koliko časa naj se trudi, saj se to ni včeraj začelo.
In na ta način oba le učita otroke napačnega vzgleda, ki je daleč od ljubezni. Ampak njim bo ravno ta odnos predstavljal ljubezen, večina ima potem odklonilen odnos do ljubezni, ker večina niti ne dojame, da to kar sta starca delala ni ljubezen…
[/quote]

Se ne strinjam. Dejanja ne pridejo kar sama od sebe. Kaj če je v depresiji? Kaj če trenutno samo nima energije za spremembe, a si jih tudi sam želi? Jaz vidim človeka v stiski. Če bi bila poročena z njim in bil oče mojih otrok, bi mu hotela pomagati. Ker to je ljubezen.

Pogovori se z njim brez obtoževanja, pelji ga na kak zmenek, v kino, v savno, kar mu je pač všeč, mogoče si lahko vzameta celo kak vikend zase. Če imata majhne otroke, je stanje doma včasih lahko nevzdržno, ženske smo takšne, da večinoma kar zdržimo in vse zrihtamo, moški pa se, sploh če nimajo dobrega zgleda iz primarne družine, umaknejo.

Tudi meni se zdi, da iz zakona ne moremo izstopiti takoj, ko nam nekaj ne paše. Ti naredi vse, kar lahko, da kaj spremeniš, obupaš lahko kasneje, če res ne bo ne odziva, ne želje, ne pripravljenosti na karkoli z njegove strani.

Ko si jo osvajal nisi tako govoril. Si užaljeno, ker te je zavrnila?

Se ne strinjam. Dejanja ne pridejo kar sama od sebe. Kaj če je v depresiji? Kaj če trenutno samo nima energije za spremembe, a si jih tudi sam želi? Jaz vidim človeka v stiski. Če bi bila poročena z njim in bil oče mojih otrok, bi mu hotela pomagati. Ker to je ljubezen.
[/quote]
Rinjenje z glavo skozi zid ni ljubezen ne do enega ne do drugega ne do tretjega (otroci).

Dejanja (govorim o iskrenih ne sfejkanih) prihajajo ali ne prihajajo iz človeka samega. Če se je on pred partnerstvom in očetovstvom zaprl z begom v telefon, v šiht, namesto da rešuje to, ne sedaj vse na njo metat, odgovorna je le za svoj doprinos k vezi.. ona je namreč še tam, poskuša do njega priti a on njene poskuse odbija, kar je tudi zelo zgovorno dejanje… nekateri to počnejo tudi zato, da odgovornost za konec veze naprtijo drugemu, namesto da rečejo tako kot se pri njih, ne glede na to, kar se v njih dogaja.

Rinjenje z glavo skozi zid ni ljubezen ne do enega ne do drugega ne do tretjega (otroci).

Dejanja (govorim o iskrenih ne sfejkanih) prihajajo ali ne prihajajo iz človeka samega. Če se je on pred partnerstvom in očetovstvom zaprl z begom v telefon, v šiht, namesto da rešuje to, ne sedaj vse na njo metat, odgovorna je le za svoj doprinos k vezi.. ona je namreč še tam, poskuša do njega priti a on njene poskuse odbija, kar je tudi zelo zgovorno dejanje… nekateri to počnejo tudi zato, da odgovornost za konec veze naprtijo drugemu, namesto da rečejo tako kot se pri njih, ne glede na to, kar se v njih dogaja.
[/quote]

Glej, v dolgoletnem partnerskem odnosu se dogaja marsikaj. Včasih kam zbegne eden, včasih drugega malo zanese. Se dogaja in je noramlna stvar. Naloga drugega je, da partnerja usmeri nazaj. Pa ne z zaletavanjem z glavo skozi zid, niti ne sposkusi “teženja”, kaj vse bi moral spremeniti in kaj vse dela narobe, ampak z ljubeznijo, potrpežljivostjo, objemi, strpnostjo. Saj enako je tudi z vzgojo otrok – veš kolikokrat se otroci zaprejo pred starši, jih zanese, naredijo kaj narobe, bežijo stran, hočejo svoj mir, ampak zaradi tega ne boš prekinil odnosov z njimi, ampak boš skušal narediti te odnose boljše. Kar se vsekakor da. Nekateri smo že dali to skozi, zato to predlagamo tudi avtorici.

Tak moški je izjemno slab zgled otrokom. Jaz bi na tvojem mestu poskušala vse narediti, da zaščitim otroke, tudi če to pomeni, da se odselite, ga zapustite. Otroci že drsijo v odvisnost, če niso že tam. Nisi nič zaskrbljena nad tem? Veš kakšno škodo naredi uporaba vse te tehnologije in zaslonov v otroških možganih? Preberi si kaj o tem na netu.

Glej, v dolgoletnem partnerskem odnosu se dogaja marsikaj. Včasih kam zbegne eden, včasih drugega malo zanese. Se dogaja in je noramlna stvar. Naloga drugega je, da partnerja usmeri nazaj. Pa ne z zaletavanjem z glavo skozi zid, niti ne sposkusi “teženja”, kaj vse bi moral spremeniti in kaj vse dela narobe, ampak z ljubeznijo, potrpežljivostjo, objemi, strpnostjo. Saj enako je tudi z vzgojo otrok – veš kolikokrat se otroci zaprejo pred starši, jih zanese, naredijo kaj narobe, bežijo stran, hočejo svoj mir, ampak zaradi tega ne boš prekinil odnosov z njimi, ampak boš skušal narediti te odnose boljše. Kar se vsekakor da. Nekateri smo že dali to skozi, zato to predlagamo tudi avtorici.
[/quote]
Njegov odnos do partnerstva in očetovstva pove veliko. In za svoj del je odgovoren sam
Ona je tam, on pa jo odbija stran od sebe. Menda ne zato, ker si tako zelo želi biti z njo, njimi?? Drugače bi ji zaupal samega sebe, svoje globine, pa ji ne, le beži v službo in telefon. Tudi z otroki se ne ukvarja..
Odrasel človek pa naj ne bi bil več otrok, tako da ni primerljivo…

Glej, v dolgoletnem partnerskem odnosu se dogaja marsikaj. Včasih kam zbegne eden, včasih drugega malo zanese. Se dogaja in je noramlna stvar. Naloga drugega je, da partnerja usmeri nazaj. Pa ne z zaletavanjem z glavo skozi zid, niti ne sposkusi “teženja”, kaj vse bi moral spremeniti in kaj vse dela narobe, ampak z ljubeznijo, potrpežljivostjo, objemi, strpnostjo. Saj enako je tudi z vzgojo otrok – veš kolikokrat se otroci zaprejo pred starši, jih zanese, naredijo kaj narobe, bežijo stran, hočejo svoj mir, ampak zaradi tega ne boš prekinil odnosov z njimi, ampak boš skušal narediti te odnose boljše. Kar se vsekakor da. Nekateri smo že dali to skozi, zato to predlagamo tudi avtorici.
[/quote]

ampak to je možno, če OBA hočeta kaj naredit za to

pri temle modelu ni tega opazit.

Postane zelo napadalen, ko ga prosim, ce bi lahko odlozil telefon. Telefon ima nonstop v rokah.

Pogovarjati se ne zeli, pravi da nimava tezav. Ali pa postane siten, zadircen, uzaljen.

ampak to je možno, če OBA hočeta kaj naredit za to

pri temle modelu ni tega opazit.

Postane zelo napadalen, ko ga prosim, ce bi lahko odlozil telefon. Telefon ima nonstop v rokah.

Pogovarjati se ne zeli, pravi da nimava tezav. Ali pa postane siten, zadircen, uzaljen.
[/quote]
Vprašanje za kak model gre na kateri strani, pri babi bi znal bit precej šusat model, ker sicer ne bi visela z raven otrok in družine na monu in verjetno raznih drugih spletnih portalih. Da pa bab ne more bit nikoli odgovorna in kriva za nič, nam je pa vsem znano. Bo se ločila, pa potem norela in uničevala dalje, pa bo spet dedc kriv….

podpis

ampak to je možno, če OBA hočeta kaj naredit za to

pri temle modelu ni tega opazit.

Postane zelo napadalen, ko ga prosim, ce bi lahko odlozil telefon. Telefon ima nonstop v rokah.

Pogovarjati se ne zeli, pravi da nimava tezav. Ali pa postane siten, zadircen, uzaljen.
[/quote]

To je normalen odziv na teženje. Pristop avtorice je napačen, ker ga obravnava kot otroka in ne kot odraslega, ki se sam odloča, kaj bo počel. Lepo prosim, jaz bi reagirala enako. Tako se ne rešuje skušnih težav, da sam poveš, kaj bi se tebi zdelo prav, in pričakuješ od drugega, da uboga. To vodi v zadirčnost, nenehne prepire, nerazumevanje. S tem se prepad poglablja, partner še bolj beži.

Ne vem v kakšnih pravljicah živite, da mislite, da je vedno tako, da sta oba za reševanje težav. Navadno ni nobeden za, ampak oba iščeta vzroke za težave v drugem. Edina rešitev je, da eden od njiju to poskuša preseči in se osredotoči na dobre plati, partnerja kdaj pohvali, z njim spet poišče stik prek drugih stvari, pa bo tudi tista velika težava postala manjša.

Avtorica bo naredila kot želi, ampak njen pristop in odnos, ki ga imata s partnerjem, vodi v še večji konflikt in ločitev. Pa še ta ne bo lepa in odnosi po tem še slabši, onadva pa imata navsezadnje še vedno skupne otroke, sta povezana za celo življenje ne glede na vse.

To se bere kot bi poskušala pijancu reči, naj odloži alkohol in se ukvarja z družino. Po moje je odvisnik od visenja na telefonu in tvju in čemerkoli že. To mu predstavlja pobeg iz realnosti.

Prvi korak je, da ga prosiš za pogovor, za deset minut njegovega časa. Samo vidva. In mu v tem času samo povej, da ga prosiš, da vsak dan nakloni svojim otrokom nekaj svoje nedeljene pozornosti. Da sedi nek čas z otrokom in se mu z vso svojo glavo posveča. Brez telefona, televizije, tablice,… Lahko skupaj rišeta, gledata šolske zvezke, bereta, karkoli že. Ali pa se igrata z žogo.

Potem boš pa videla, do kam boš prišla, če sploh kam. Če se bo vsaj pripravljen pogovarjati s tabo, potem je to že nekaj.

Mislim, da imam krasnega moža. Res mi je fajn biti z njim. A tudi on je imel neko obdobje, ko ni znal odložiti telefona. Ko smo jedli večerjo, ga je nekdo klical in je klepetal z njim po 20 minut čisto nepomembne stvari. Nekako je imel v glavi sprogramirano, da je tisti, ki si je vzel čas, da ga pokliče po telefonu, vedno bolj pomemben, kot pa mi, k živimo z njim. Meni je bilo tega enkrat dovolj in sem se morala z njim zmeniti, da jaz osebno tako ne bom več živela. Da če ni pripravljen vsaj nekaj časa posvetiti nama z otrokom, da potem naj pač živi sam s svojo žlahto in prijatelji non stop na telefonu. Od takrat je bolje. Če ga kdo pokliče med večerjo ali medtem ko kaj skupaj počnemo, se najprej pozanima, če je kaj nujnega in če ni, kar skoraj nikoli ni, ga kasneje pokliče nazaj.

Če pa gre za pravo odvisnost, pa se moraš pripraviti tudi na to, da ga morda ne boš mogla obrniti. Razčisti sama pri sebi, kaj boš v tem primeru naredila.

Prvi korak je, da se baba pogleda v špegu, tega pa ne bo storila, tako kot nobena koza od vas ne, ki ste polne nasvetov.

Moj mož postane nekoliko oddaljen in bolj na kratko, kadar mu kaj leži na duši. Pa ne kakšna malenkost, to znajo biti samo velike skrbi. Povezane z delom, ostarelimi starši… Niti ni navajen, da razlaga, kadar ga kaj zdravstveno muči. Pa spet ne govoriva o prehladu. Kadar se pojavijo simptomi bolezni, ki mu grozi in mora preventivno spremljati znake. Se odmika in skuša sam premisliti, reševati.

Kdaj si ga nazadnje vprašala, kakšne skrbi ima, kaj ga teži?

Zakaj se mi zdi, da je to spet ena izmišljena tema za zbiranje ogledov, klikov in komentarjev?
Ko sem v eni drugi podobni temi to napisala, je bil moj komentar izbrisan.

Saj je izmišljena, ne manjka pa enakih zgodb v reali. Norih, nikoli zrelih bab koliko češ, na vsakem koraku.