Prijatelj in ljubosumni partner
Sem brez prijateljev in prijateljic. Moje življenje je služba – domov. Za vikend gremo kam s partnerjem in otrokom. Sama nikoli. Zdi se mi, da zaradi tega postajam apaticna, asocialna.. Rada bi več stika z ljudmi. Bojim se, kako bi partner to sprejel, ker je kar ljubosumen, neupraviceno. Očita mi tudi, da sem preveč na telefonu (internetu). Če grem npr z nekim moškim na kavo, je to ok ali ne? Npr da bi se rada s kom spoznala za prijateljstvo? Je partner lahko jezen oz ljubosumen? Vaše mnenje?
v tem zapisu je morda nekaj resnice. Kaj misliš s tem, da doma razmere zrihtam?
Zelo sem v dvomih kaj naj naredim. Ne zelim biti sama…
[/quote]
Ne zelis biti sama? Pa morda bi morala malo biti, da se spravis k sebi in ne gres z dezja pod kap. Al ti mislis iz ene postelje skocit v drugo in ostat v tej? Nekak se mi zdi, da to ni resitev.
Da zrihtas doma, lahko pomeni, da ce cutis da nista za skup, gresta narazen. Ves vcasih je bolje biti kvalitetno sam, kot v dvoje v nikakvi vezi.
Samo se nekaj, si od nekdaj bolj vase zaprt tip cloveka, brez prijateljev ali te je tip tako osamil, da si opustila stike?
Moški ženski ne more biti prijatelj.
Razen po seksu. Žal pa si ženske moško naklonjenost in pozornost razlagajo kot prijateljstvo. Epic fail.
[/quote]
Žal imaš prav. Sem imela cel kup prijaznih , dobrih, super prijateljev.
Smo se dobivali, zabavali, pomagali drug drugemu. Skratka -enkratni prijatelji. Nikoli nobenega namiga, nikoli nič, kar bi kazalo, da želi kdo od mene karkoli izven prijateljstva.
In potem šok.
Poročila sem se in naenkrat ni bilo več ne časa in ne interesa za druženje. Grozno 🙁 Še zdaj jih pogrešam. Z dvema se še slišim tu in tam in to je vse.
Ostali so poniknili in jih ni več v moje življenje 🙁 Prav žalostna sem.
Ne zelis biti sama? Pa morda bi morala malo biti, da se spravis k sebi in ne gres z dezja pod kap. Al ti mislis iz ene postelje skocit v drugo in ostat v tej? Nekak se mi zdi, da to ni resitev.
Da zrihtas doma, lahko pomeni, da ce cutis da nista za skup, gresta narazen. Ves vcasih je bolje biti kvalitetno sam, kot v dvoje v nikakvi vezi.
Samo se nekaj, si od nekdaj bolj vase zaprt tip cloveka, brez prijateljev ali te je tip tako osamil, da si opustila stike?
[/quote]Osamil me je ze bivši… Ta zdaj pa učinkovito skrbi, da ne bi našla novih… Imam občutek, da mu paše, da sem doma, da nikamor ne grem… Če se kam namenim, takoj najde čas, da gre z mano, četudi prej kao ni imel časa. Za večino stvari, ki jih zelim narediti, npr tudi se izobrazevati naprej, pravi, da je bz… Itd. Kot da se boji, da bi bila samostojna, samozavestna.. Ves čas imam obcutek, da me pomalo, skoraj nezaznavno tlaci dol.. Ali pa je to le moja domisljija?
Žal imaš prav. Sem imela cel kup prijaznih , dobrih, super prijateljev.
Smo se dobivali, zabavali, pomagali drug drugemu. Skratka -enkratni prijatelji. Nikoli nobenega namiga, nikoli nič, kar bi kazalo, da želi kdo od mene karkoli izven prijateljstva.
In potem šok.
Poročila sem se in naenkrat ni bilo več ne časa in ne interesa za druženje. Grozno 🙁 Še zdaj jih pogrešam. Z dvema se še slišim tu in tam in to je vse.
Ostali so poniknili in jih ni več v moje življenje 🙁 Prav žalostna sem.
[/quote]
Ni še vse izgubljeno, malce koketnosti pa bodo spet tvoji prijatelji. 😉
Osamil me je ze bivši… Ta zdaj pa učinkovito skrbi, da ne bi našla novih… Imam občutek, da mu paše, da sem doma, da nikamor ne grem… Če se kam namenim, takoj najde čas, da gre z mano, četudi prej kao ni imel časa. Za večino stvari, ki jih zelim narediti, npr tudi se izobrazevati naprej, pravi, da je bz… Itd. Kot da se boji, da bi bila samostojna, samozavestna.. Ves čas imam obcutek, da me pomalo, skoraj nezaznavno tlaci dol.. Ali pa je to le moja domisljija?
[/quote]
Malo boš morala delati na sebi, da ugotoviš, zakaj vedno končaš s takim tipom človeka.
Če praviš, da je ljubosumen, potem je malo smešo kar sprašuješ. KAko pa veš, da ljubosumen, če ne veš, kako bi reagiral, ko bi šla z moškim na kavo?
Če praviš, da je ljubosumen, potem je malo smešo kar sprašuješ. KAko pa veš, da ljubosumen, če ne veš, kako bi reagiral, ko bi šla z moškim na kavo?
[/quote]vem da je ljubosumen, mi ves cas govori, da sem preveč na netu, me sprasuje, kje sem prijavljena, ce omenim sodelavca, ze kaj namiguje, ceprav mi je sodelavec cisto neprivlacen…. Ce bi sla s kom na kavo, bi me po moje kar postavil pred vrata. Imam tak obcutek.
Osamil me je ze bivši… Ta zdaj pa učinkovito skrbi, da ne bi našla novih… Imam občutek, da mu paše, da sem doma, da nikamor ne grem… Če se kam namenim, takoj najde čas, da gre z mano, četudi prej kao ni imel časa. Za večino stvari, ki jih zelim narediti, npr tudi se izobrazevati naprej, pravi, da je bz… Itd. Kot da se boji, da bi bila samostojna, samozavestna.. Ves čas imam obcutek, da me pomalo, skoraj nezaznavno tlaci dol.. Ali pa je to le moja domisljija?
[/quote]
Ni tvoja domišljija. To je tvoj realnost. Dogaja pa se zato, ker v prvi vrsti se bojiš biti sama in zaradi strahu pred tem si pripravljena požreti ves drek, ki ti ga tipi porinejo na mizo (prosti na izrazu). In ta značaj, verjemi, se takoj začuti, boljši tipi te večinoma ne opazijo, ker niso toliko agresivni pri iskanju, bolj agresivini (pri iskanju) pa te že zvohajo, ker iščejo eno točno tako kot si ti, dokler je ne najdejo.
Torej verjetno bi res morala nekaj časa živeti sama, da se naučiš živeti tudi sama in ko ti enkrat to uspe, ne boš želela kar tako zavreči svobode in občutka kontrole nad svojim življenjem, zaradi enega posesivnega tipa.
vem da je ljubosumen, mi ves cas govori, da sem preveč na netu, me sprasuje, kje sem prijavljena, ce omenim sodelavca, ze kaj namiguje, ceprav mi je sodelavec cisto neprivlacen…. Ce bi sla s kom na kavo, bi me po moje kar postavil pred vrata. Imam tak obcutek.
[/quote]
Mogoče ne bi bilo slabo. Postavil bi te mogoče res, ampak to samo zato, ker ve, da bi se vrnila in da bi ti pokazal, česa ne smeš.
Očitno torej bolj slabo zaupaš svojim občutkom, da sprašuješ, kar že v bistvu veš. Kot taka si potem zelo vodljiva, ranljiva. To ni dobro za odnose, ne samo to, je zelo slabo.
Ni tvoja domišljija. To je tvoj realnost. Dogaja pa se zato, ker v prvi vrsti se bojiš biti sama in zaradi strahu pred tem si pripravljena požreti ves drek, ki ti ga tipi porinejo na mizo (prosti na izrazu). In ta značaj, verjemi, se takoj začuti, boljši tipi te večinoma ne opazijo, ker niso toliko agresivni pri iskanju, bolj agresivini (pri iskanju) pa te že zvohajo, ker iščejo eno točno tako kot si ti, dokler je ne najdejo.
Torej verjetno bi res morala nekaj časa živeti sama, da se naučiš živeti tudi sama in ko ti enkrat to uspe, ne boš želela kar tako zavreči svobode in občutka kontrole nad svojim življenjem, zaradi enega posesivnega tipa.
[/quote]
Đabe živeti sam, če človek ne loči posesivnosti od ljubezni
Mogoče ne bi bilo slabo. Postavil bi te mogoče res, ampak to samo zato, ker ve, da bi se vrnila in da bi ti pokazal, česa ne smeš.
Očitno torej bolj slabo zaupaš svojim občutkom, da sprašuješ, kar že v bistvu veš. Kot taka si potem zelo vodljiva, ranljiva. To ni dobro za odnose, ne samo to, je zelo slabo.
[/quote]torej bi bilo sedaj ok, da se pocasi a vztrajno upiram takemu vedenju? Niti ne vem kako. Praviš, da bi se vrnila, ce bi me postavil pred vrata. No on je že veckrat rekel, da v primeru da bi bil vmes drugi moški, da je konec. Torej me niti ne bi vzel nazaj. Pa ni mi všeč, da mi veckrat to omeni, kot da ne vem, da se ne vara. No za njega ne vem, ce ne bi bila prevara ze kava z moškim. Sploh, če ga on ne bi poznal.
Me spominja tole kar pisariš na eno temo na sosednjem forumu. Odprl temo en moški, poročen, in potem dobil takoj odziv ene poročene ženske, ki se mu je javila, da joj, kako ga razume, ker ona da prestaja enako. Vidno za oba, da še s pre-polno ritjo ne moreta srat in delata probleme iz svojega družinskega življenja iz takšnih banalnih malenkosti, da se ti želodec zasuka. Nekaj postov nižje ženska že ponudi mail, da si pišeta. Me prav zanima, če se bosta še javila in kaj napisala, ker kar nekako predvidevam, da bosta jokala eden drugemu, potem bo nastala neka vez, nato sledi srečanje in ups, “zgodilo se je”.
Takšni tipi ljudi, ko si ti in tadva omenjena kar kličete po komplikacijah. Zakaj zaboga, če si nesrečna in nimaš prijateljev, bi šla iskat ravno moškega prijatelja. A tako se odraslo rešuje zakonske težave? Te se proba rešit, če za to ni posluha, se gre lepo narazen. V stilu. Ni potrebe, da se išče nekoga tretjega ter povzroča še večje napetosti, razprtije, sovraštvo in kaj vem, kaj še vse. Vsaj ne zavoljo otroka, ki je tukaj na koncu edina resnična žrtev.