Preverjeno – prispevek o višji minimalni plači
Gledala sem ta prispevek, kjer se želijo lopovski delodajalci izogniti zakonu o povišanju minimalne plače , ki izvzema dodatke tako,da so jih kao vključili v osnovno plačo in si s tem sami zmanjšali razliko doplačila do obvezne minimalke, ki je njihova obveznost.
nekateri nevedni delavci, so take pogodbe o zaposlitvah celo podpisali, predno so se pozanimalo.
Taka navodila za tako početje naj bi dajala delodajalcem celo GZS…
mene pa zanima nekaj – v prispevku so rekli,da tam kjer je kolektivna pogodba in sindikaliste to ne more enostransko… tam, kjer je pa ni pa to počno in da naj bi tako na zakonit način izigravali zakon.
mene pa zanima kako je lahko to zakonit način – saj četudi ni kolektivne pogodbe za vse v tej državi velja Zakon o delovnih razmerjih vsi so zavezani k temu zakonu. In ta opredeljuje osnovno plačo in poleg te tudi še dodatke in jih našteva na kaj se nanašajo. torej mora imeti vsak delavec poleg osnovne plače obvezno še te dodatke posebej – jih ne more delodajalec samovoljno vključiti kao v osnovno plačo. Saj jih zakon zapoveduje,da morajo biti posebej. Torej je početje teh delodajalcev zadaj kaznivo v nasprotju z ZDR…, saj delavci na plačilnih listah dodatkov več nimajo in ne razumem zakaj so povedali v prispevku da je to kao zakonito. ker za moje pojme kršijo tako GZS (s takimi priporočili) kot tudi delodajalci ZDR.
Pa si sploh prebrala, kaj govori ZDR?
127. člen
(osnovna plača, delovna uspešnost, dodatki)
(1) Osnovna plača se določi upoštevaje zahtevnost dela, za katerega je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi.
(2) Delovna uspešnost delavca se določi upoštevaje gospodarnost, kvaliteto in obseg opravljanja dela, za katerega je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi.
(3) Dodatki se določijo za posebne pogoje dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa, in sicer za nočno delo, nadurno delo, delo v nedeljo, delo na praznike in dela proste dneve po zakonu. Dodatki za posebne pogoje dela, ki izhajajo iz posebnih obremenitev pri delu, neugodnih vplivov okolja in nevarnosti pri delu, ki niso vsebovani v zahtevnosti dela, se lahko določijo s kolektivno pogodbo.
(4) Višina dodatkov iz prejšnjega odstavka se lahko v kolektivni pogodbi določi v nominalnem znesku ali v odstotku od osnovne plače za polni delovni čas oziroma ustrezne urne postavke.
128. člen
(višina dodatkov)
(1) Delavcu pripadajo dodatki za delo v posebnih pogojih dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa:
– za nočno delo,
– za nadurno delo,
– za delo v nedeljo,
– za delo na praznike in dela proste dneve po zakonu.
(2) Višina dodatkov iz prejšnjega odstavka se določi s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti.
(3) Dodatek za delo v nedeljo in dodatek za delo na dela proste dneve po zakonu se med seboj izključujeta.
(4) Dodatki se obračunavajo le za čas, ko je delavec delal v pogojih, zaradi katerih mu dodatek pripada.
Torej lahko delodajalec dodatke za posebne obremenitve pri delu, neugodne vplive okolja in nevarnosti pri delu, ki niso vsebovani v zahtevnosti dela vključi v osnovno plačo!
In če je imel zdaj npr.dodatek za posebno obremenitev v višini 5{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}, jo zdaj vključi v osnovno plačo v višini 0,5{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}.
kaj ti blodiš?
Najprej se nauči razumevanja, ker ti očitno marsikaj sploh ni jasno. jaz sem že jasno prebrala kaj piše, očitno ti nisi, ali pa popolnoma nič ne razumeš.
Če je nekaj dodatek k plači že po definiciji ne more biti del osnovne plače. ker sodi pod obvezen dodatek, ki pripada delavcu, ki dela v takšnih pogojih.
kot drugo – jasno piše,da delavcu pripadajo dodatki za čas, ko je delal v takih pogojih, torej že tukaj je logično tudi da ne more biti to del osnovne plače – saj se obračunajo samo za tisti določen čas in ne kar za cel mesec. Tudi to jasno piše.
Torej če nekdo dela nočno delo 5 dni na mesec – se mu dodatek za nočno delo obračuna samo za teh 5 dni… zatorej ne more biti ta dodatek vključen v osnovno plačo, ki je obračunana za cel mesec.
In enako velja za vse ostale dodatke.
npr. dodatek na delovno dobo – je zapisan kot določen delež za vsako leto dela. In ko se ta leta spreminjajo, se spreminja tudi višina dodatka, torej ne more biti vključen v osnovno plačo.
Kot rečeno tebi že marsikaj ni jasno… začenši s tem – da je nekaj, kar je opredeljeno kot dodatek, pomeni,da je dodano k osnovi dodatno, in zato ne more biti del osnove!
Jasno piše
Osnovna plača se določi upoštevaje zahtevnost dela, za katerega je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi.
Dodatki za posebne pogoje dela, ki izhajajo iz posebnih obremenitev pri delu, neugodnih vplivov okolja in nevarnosti pri delu, ki niso vsebovani v zahtevnosti dela, se lahko določijo s kolektivno pogodbo.
Torej:
– dodatki so lahko vsebovani v zahtevnosti dela
– lahko pa so določeni posebej s kolektivno pogodbo
In tole dvoje poveži, pa prideš na rešitev, ki jo predlaga GZS in zagovarjajo nekateri delodajalci.
Žal, ni pošteno, a še vedno je po zakonu.
Jasno piše
Osnovna plača se določi upoštevaje zahtevnost dela, za katerega je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi.
Dodatki za posebne pogoje dela, ki izhajajo iz posebnih obremenitev pri delu, neugodnih vplivov okolja in nevarnosti pri delu, ki niso vsebovani v zahtevnosti dela, se lahko določijo s kolektivno pogodbo.
Torej:
– dodatki so lahko vsebovani v zahtevnosti dela
– lahko pa so določeni posebej s kolektivno pogodbo
In tole dvoje poveži, pa prideš na rešitev, ki jo predlaga GZS in zagovarjajo nekateri delodajalci.
Žal, ni pošteno, a še vedno je po zakonu.
[/quote]
oprosti, daj raje prej ornk preberi in razumi sploh kaj pišeš:
to kar ti boldaš pomeni:
recimo jaz delam kot električar in imam osnovno plačo hipotetično 800 e…
zraven mene je zaposlen tudi kolega električar, ki pleza po daljnovodih in ima zaradi izobrazbe in vsega zahtevnega dela kot jaz električar enako plačo kot jaz – saj po zahtevnosti dela z vidika izbrazbe znanj opravljava enako delo – torej ima tudi osnovno plačo 1000 e (glede na specifikacijo delovnih mest), ampak, ker on za razliko od mene, dela na daljnovodih, jaz pa na tleh, potlej njemu pripada dodatek za delo na višini… in to je recimo ta dodatek , ki se lahko določi zaradi posebnih obremenitev , itd (vse kar ti boldaš)…
kapiš – oba sva električarja, oba z enako stopnjo izobrazbe, oba z enako zahtevnostjo dela z vidika delovnih nalog, ki jih je treba opraviti, oba potrebujeva enako znanje – zato po sistemizaciji delovnih mest v firmi sva oma električarja z določeno osnovno plačo
1000 e, ampak ker kolega vse to kar jaz počnem na tleh, on opravlja na višini – dobi in mu pripada dodatek za delo na višini, ki se ga določi dodatno zaradi posebne okoliščine, zahtevnosti njegovega dela…
in takega dodatka ne moreš vtakniti v osnovno plačo. to so dodatki že po definiciji in ne osnovna plača.
Poleg tega pa obema pripadajo še drugi dodatki, ki so recimo po zdr omenjeni – če delava na nedeljo dodatek, če delava na praznik, dodatek, če delava ponoči, dodatek… vsi ti dodatki se obračunajo samo za te dneve dela ko delo poteka v teh razmerah in zatorej se ne morejo vključiti v osnovno plačo.
Delavcem pa so delodajalci vse to kar vtaknili v osnovno plačo, vsi dodatki so jim izginili, kar pa je krepka kršitev zakona.
oprosti, daj raje prej ornk preberi in razumi sploh kaj pišeš:
to kar ti boldaš pomeni:
recimo jaz delam kot električar in imam osnovno plačo hipotetično 800 e…
zraven mene je zaposlen tudi kolega električar, ki pleza po daljnovodih in ima zaradi izobrazbe in vsega zahtevnega dela kot jaz električar enako plačo kot jaz – saj po zahtevnosti dela z vidika izbrazbe znanj opravljava enako delo – torej ima tudi osnovno plačo 1000 e (glede na specifikacijo delovnih mest), ampak, ker on za razliko od mene, dela na daljnovodih, jaz pa na tleh, potlej njemu pripada dodatek za delo na višini… in to je recimo ta dodatek , ki se lahko določi zaradi posebnih obremenitev , itd (vse kar ti boldaš)…
kapiš – oba sva električarja, oba z enako stopnjo izobrazbe, oba z enako zahtevnostjo dela z vidika delovnih nalog, ki jih je treba opraviti, oba potrebujeva enako znanje – zato po sistemizaciji delovnih mest v firmi sva oma električarja z določeno osnovno plačo
1000 e, ampak ker kolega vse to kar jaz počnem na tleh, on opravlja na višini – dobi in mu pripada dodatek za delo na višini, ki se ga določi dodatno zaradi posebne okoliščine, zahtevnosti njegovega dela…
in takega dodatka ne moreš vtakniti v osnovno plačo. to so dodatki že po definiciji in ne osnovna plača.
Poleg tega pa obema pripadajo še drugi dodatki, ki so recimo po zdr omenjeni – če delava na nedeljo dodatek, če delava na praznik, dodatek, če delava ponoči, dodatek… vsi ti dodatki se obračunajo samo za te dneve dela ko delo poteka v teh razmerah in zatorej se ne morejo vključiti v osnovno plačo.
Delavcem pa so delodajalci vse to kar vtaknili v osnovno plačo, vsi dodatki so jim izginili, kar pa je krepka kršitev zakona.
[/quote]
samo povem,da sem hipotetično osnovno plačo v primeru mislila 1000, ker 800 bruto je itak izjemno majhna in nizka.
Ampak primer ponazorjeni je jasne zate, kaj pomeni tisto kar boldaš – da sploh razumeš o čem govori zakon, ker očitno ti ni jasno kaj pomeni to, kar si označil.
nikakor ne pomeni tega,da lahko delodajalec dodatke da v osnovno plačo. Ampak da lahko za posebne zahtevnosti dela, ki jih ima posameznik, določi poseben dodatek, ki mu ga obračuna, če je tej posebni zahtevnosti izpostavljen. To to pomeni.
kaj ti blodiš?
Najprej se nauči razumevanja, ker ti očitno marsikaj sploh ni jasno. jaz sem že jasno prebrala kaj piše, očitno ti nisi, ali pa popolnoma nič ne razumeš.
Če je nekaj dodatek k plači že po definiciji ne more biti del osnovne plače. ker sodi pod obvezen dodatek, ki pripada delavcu, ki dela v takšnih pogojih.
kot drugo – jasno piše,da delavcu pripadajo dodatki za čas, ko je delal v takih pogojih, torej že tukaj je logično tudi da ne more biti to del osnovne plače – saj se obračunajo samo za tisti določen čas in ne kar za cel mesec. Tudi to jasno piše.
Torej če nekdo dela nočno delo 5 dni na mesec – se mu dodatek za nočno delo obračuna samo za teh 5 dni… zatorej ne more biti ta dodatek vključen v osnovno plačo, ki je obračunana za cel mesec.
In enako velja za vse ostale dodatke.
npr. dodatek na delovno dobo – je zapisan kot določen delež za vsako leto dela. In ko se ta leta spreminjajo, se spreminja tudi višina dodatka, torej ne more biti vključen v osnovno plačo.
Kot rečeno tebi že marsikaj ni jasno… začenši s tem – da je nekaj, kar je opredeljeno kot dodatek, pomeni,da je dodano k osnovi dodatno, in zato ne more biti del osnove!
[/quote]
Obstajajo seveda tudi drugi dodatki, ki jih tvoji mali možgani ne poznajo.
dodatki so dodatki in so upravičeno stvar dogovora med delodajalcem in zaposlenim (oz sindikatom).
[/quote]
ne ti s kobilami – ustavi ti kobile in konje – ker so ti zbezljali očitno
dodatki so dodatki in če jih določa zdr, nikakor niso stvar dogovora med delodajalcem in zaposlenim, ampak so določeni z zakonom. Ostali, ki so dogovorjeni s sindikatom – torej so zapisani v kolektivni pogodbi, pa so takisto tudi obvezni in za delodajalca zavezujoči.
oprosti, daj raje prej ornk preberi in razumi sploh kaj pišeš:
to kar ti boldaš pomeni:
recimo jaz delam kot električar in imam osnovno plačo hipotetično 800 e…
zraven mene je zaposlen tudi kolega električar, ki pleza po daljnovodih in ima zaradi izobrazbe in vsega zahtevnega dela kot jaz električar enako plačo kot jaz – saj po zahtevnosti dela z vidika izbrazbe znanj opravljava enako delo – torej ima tudi osnovno plačo 1000 e (glede na specifikacijo delovnih mest), ampak, ker on za razliko od mene, dela na daljnovodih, jaz pa na tleh, potlej njemu pripada dodatek za delo na višini… in to je recimo ta dodatek , ki se lahko določi zaradi posebnih obremenitev , itd (vse kar ti boldaš)…
kapiš – oba sva električarja, oba z enako stopnjo izobrazbe, oba z enako zahtevnostjo dela z vidika delovnih nalog, ki jih je treba opraviti, oba potrebujeva enako znanje – zato po sistemizaciji delovnih mest v firmi sva oma električarja z določeno osnovno plačo
1000 e, ampak ker kolega vse to kar jaz počnem na tleh, on opravlja na višini – dobi in mu pripada dodatek za delo na višini, ki se ga določi dodatno zaradi posebne okoliščine, zahtevnosti njegovega dela…
in takega dodatka ne moreš vtakniti v osnovno plačo. to so dodatki že po definiciji in ne osnovna plača.
Poleg tega pa obema pripadajo še drugi dodatki, ki so recimo po zdr omenjeni – če delava na nedeljo dodatek, če delava na praznik, dodatek, če delava ponoči, dodatek… vsi ti dodatki se obračunajo samo za te dneve dela ko delo poteka v teh razmerah in zatorej se ne morejo vključiti v osnovno plačo.
Delavcem pa so delodajalci vse to kar vtaknili v osnovno plačo, vsi dodatki so jim izginili, kar pa je krepka kršitev zakona.
[/quote]
Točno tole pišeš
recimo jaz delam kot električar in imam osnovno plačo hipotetično 800 e…
zraven mene je zaposlen tudi kolega električar, ki pleza po daljnovodih in ima zaradi izobrazbe in vsega zahtevnega dela kot jaz električar enako plačo kot jaz – saj po zahtevnosti dela z vidika izbrazbe znanj opravljava enako delo
Zdaj pa nameravajo
ti kot električar imaš osnovno plačo hipotetično 800€
sodelavec, ki pleza po daljnovodih, pa ima osnovno plačo 1050€, saj je v osnovi vključen dodatek zaradi zahtevnosti, nevarnosti, posebnih obremenitev…., njegovo delo je bolj zahtevno kot tvoje in ima zato že osnovo višjo.
In ne mešaj zraven še “če delava na nedeljo dodatek, če delava na praznik, dodatek, če delava ponoči, dodatek… “, zdaj govorimo o dodatkih glede obremenitve pri delu na posameznih delovnih mestih.
Kot pravim, ni pošteno, je pa še zakonito.
Obstajajo seveda tudi drugi dodatki, ki jih tvoji mali možgani ne poznajo.
[/quote]
daj pametnjakovič, ne blodi s praznimi zapisi, ker je jasno,da nimaš pojma o ničemer in pisariš stvari samo,da žališ. LUka Z ane. To je tako, ko bedaki vodijo podjetje in nimajo pojma o ničemer in zagovarjajo kazniva dejanja in kršitve zakonov z žalitvami in osebnostnimi napadi. Tvoji mali možgani očitno še branja in osnovnega razumevanja niso sposobni – glede na tvoje zapise (in spreminjajoč nick, ko ti nekdo pojasni bedarije, ki jih pisariš iz tvojega nerazumevanja zapisanih zakonov).
oprosti, daj raje prej ornk preberi in razumi sploh kaj pišeš:
to kar ti boldaš pomeni:
recimo jaz delam kot električar in imam osnovno plačo hipotetično 800 e…
zraven mene je zaposlen tudi kolega električar, ki pleza po daljnovodih in ima zaradi izobrazbe in vsega zahtevnega dela kot jaz električar enako plačo kot jaz – saj po zahtevnosti dela z vidika izbrazbe znanj opravljava enako delo – torej ima tudi osnovno plačo 1000 e (glede na specifikacijo delovnih mest), ampak, ker on za razliko od mene, dela na daljnovodih, jaz pa na tleh, potlej njemu pripada dodatek za delo na višini… in to je recimo ta dodatek , ki se lahko določi zaradi posebnih obremenitev , itd (vse kar ti boldaš)…
kapiš – oba sva električarja, oba z enako stopnjo izobrazbe, oba z enako zahtevnostjo dela z vidika delovnih nalog, ki jih je treba opraviti, oba potrebujeva enako znanje – zato po sistemizaciji delovnih mest v firmi sva oma električarja z določeno osnovno plačo
1000 e, ampak ker kolega vse to kar jaz počnem na tleh, on opravlja na višini – dobi in mu pripada dodatek za delo na višini, ki se ga določi dodatno zaradi posebne okoliščine, zahtevnosti njegovega dela…
in takega dodatka ne moreš vtakniti v osnovno plačo. to so dodatki že po definiciji in ne osnovna plača.
Poleg tega pa obema pripadajo še drugi dodatki, ki so recimo po zdr omenjeni – če delava na nedeljo dodatek, če delava na praznik, dodatek, če delava ponoči, dodatek… vsi ti dodatki se obračunajo samo za te dneve dela ko delo poteka v teh razmerah in zatorej se ne morejo vključiti v osnovno plačo.
Delavcem pa so delodajalci vse to kar vtaknili v osnovno plačo, vsi dodatki so jim izginili, kar pa je krepka kršitev zakona.
[/quote]
To seveda ni kršitev zakona.
Logično pa je, da delodajalec za enako plačo ne bo dobil delavca, ki bi bil pripravljen delati na višini.
Pameten delodajelc bo to naredil tako, da bo zadovoljil vse zaposlene, je pa res da je vlada s to nepremišljeno populistično potezo, ki je za večino delodajalcev škodljiva, precej otežila zadevo.
ne ti s kobilami – ustavi ti kobile in konje – ker so ti zbezljali očitno
dodatki so dodatki in če jih določa zdr, nikakor niso stvar dogovora med delodajalcem in zaposlenim, ampak so določeni z zakonom. Ostali, ki so dogovorjeni s sindikatom – torej so zapisani v kolektivni pogodbi, pa so takisto tudi obvezni in za delodajalca zavezujoči.
[/quote]
Namig tedna : kolektive pogodbe se lahko odpovejo
Točno tole pišeš
recimo jaz delam kot električar in imam osnovno plačo hipotetično 800 e…
zraven mene je zaposlen tudi kolega električar, ki pleza po daljnovodih in ima zaradi izobrazbe in vsega zahtevnega dela kot jaz električar enako plačo kot jaz – saj po zahtevnosti dela z vidika izbrazbe znanj opravljava enako delo
Zdaj pa nameravajo
ti kot električar imaš osnovno plačo hipotetično 800€
sodelavec, ki pleza po daljnovodih, pa ima osnovno plačo 1050€, saj je v osnovi vključen dodatek zaradi zahtevnosti, nevarnosti, posebnih obremenitev…., njegovo delo je bolj zahtevno kot tvoje in ima zato že osnovo višjo.
In ne mešaj zraven še “če delava na nedeljo dodatek, če delava na praznik, dodatek, če delava ponoči, dodatek… “, zdaj govorimo o dodatkih glede obremenitve pri delu na posameznih delovnih mestih.
Kot pravim, ni pošteno, je pa še zakonito.
[/quote]
Nič ne mešam jaz kot prvo – v prispevku je povedano,da so delavcem dodatki izginili – vsi! Torej je to nezakonito.
o moj bog, tebi marsikaj ni jasno kako so določena in sistemizirana delovna mesta ane.
poleg tega, če oba demava na tleh, samo ti delaš 14 dni , ko se postavlja nov daljnovod na višini – je za ta čas zahtevnost tvojega delovnega mesta drugačna. ne vseskozi, ampak za čas tega dela. ni to zahtevnost delovnega mesta, ki bi bila vseskozi takšna zato upravičeno nima kaj delati v osnovni plači. Ampak se obračuna kot dodatek, za takrat, ko si na delovnem mestu dejansko opravljal dela na višini.
tebi res marsikaj ni in ni jasno ane.
In na take potem računajo lopovski delodajalci, ki ne poznajo zakona, nimajo razumevanja in jih nasamarijo z lažmi in podpišejo nove pogodbe.
enako ko sva oba zidarja – oba imava enako zahtevnost dela, ko se bo gradila dvonadstropna šola – tisti, ki dela na višini bo dobil dodatek za dneve, ko bo na višini, tisti, ki bo na tleh pa ne; ko se bo pa gradila cesta in bosta oba zidarja na tleh pa nihče ne bo imel tega dodatka.
To je klasični dodatek in ne more biti del osnovne plače – saj se spreminja z zahtevnostjo delovnih nalog, ki niso vseskozi prisotne in torej ni zajet v zahtevnosti delovnega mesta na splošno. za vsak projekt in delovni dan pa se osnovna plača ne spreminja in se ne pisariti novih pogodb. ravno zato so to dodatki, ki se obračunajo takrat ko nastanejo.
Nič ne mešam jaz kot prvo – v prispevku je povedano,da so delavcem dodatki izginili – vsi! Torej je to nezakonito.
o moj bog, tebi marsikaj ni jasno kako so določena in sistemizirana delovna mesta ane.
poleg tega, če oba demava na tleh, samo ti delaš 14 dni , ko se postavlja nov daljnovod na višini – je za ta čas zahtevnost tvojega delovnega mesta drugačna. ne vseskozi, ampak za čas tega dela. ni to zahtevnost delovnega mesta, ki bi bila vseskozi takšna zato upravičeno nima kaj delati v osnovni plači. Ampak se obračuna kot dodatek, za takrat, ko si na delovnem mestu dejansko opravljal dela na višini.
tebi res marsikaj ni in ni jasno ane.
In na take potem računajo lopovski delodajalci, ki ne poznajo zakona, nimajo razumevanja in jih nasamarijo z lažmi in podpišejo nove pogodbe.
enako ko sva oba zidarja – oba imava enako zahtevnost dela, ko se bo gradila dvonadstropna šola – tisti, ki dela na višini bo dobil dodatek za dneve, ko bo na višini, tisti, ki bo na tleh pa ne; ko se bo pa gradila cesta in bosta oba zidarja na tleh pa nihče ne bo imel tega dodatka.
To je klasični dodatek in ne more biti del osnovne plače – saj se spreminja z zahtevnostjo delovnih nalog, ki niso vseskozi prisotne in torej ni zajet v zahtevnosti delovnega mesta na splošno. za vsak projekt in delovni dan pa se osnovna plača ne spreminja in se ne pisariti novih pogodb. ravno zato so to dodatki, ki se obračunajo takrat ko nastanejo.
[/quote]
Odloči se miška : si zidar ali električar?
Jasno piše
Osnovna plača se določi upoštevaje zahtevnost dela, za katerega je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi.
Dodatki za posebne pogoje dela, ki izhajajo iz posebnih obremenitev pri delu, neugodnih vplivov okolja in nevarnosti pri delu, ki niso vsebovani v zahtevnosti dela, se lahko določijo s kolektivno pogodbo.
Torej:
– dodatki so lahko vsebovani v zahtevnosti dela
– lahko pa so določeni posebej s kolektivno pogodbo
In tole dvoje poveži, pa prideš na rešitev, ki jo predlaga GZS in zagovarjajo nekateri delodajalci.
Žal, ni pošteno, a še vedno je po zakonu.
[/quote]
sori zahtevnost dela in posebni pogoji pa niso eno in isto
zahtevnost dela odraža koliko izobrazbe, delovnih izkušenj, dodatnih usposabljanj je potrebno, da lahko neko delo opravljaš
posebni pogoji pa so okoliščine, v katerih to delo opravljaš.
delo čistilke ni zahtevno, je pa čisto možno, da ga mora opravljati v posebnih pogojih. hrup etc
Točno tole pišeš
recimo jaz delam kot električar in imam osnovno plačo hipotetično 800 e…
zraven mene je zaposlen tudi kolega električar, ki pleza po daljnovodih in ima zaradi izobrazbe in vsega zahtevnega dela kot jaz električar enako plačo kot jaz – saj po zahtevnosti dela z vidika izbrazbe znanj opravljava enako delo
Zdaj pa nameravajo
ti kot električar imaš osnovno plačo hipotetično 800€
sodelavec, ki pleza po daljnovodih, pa ima osnovno plačo 1050€, saj je v osnovi vključen dodatek zaradi zahtevnosti, nevarnosti, posebnih obremenitev…., njegovo delo je bolj zahtevno kot tvoje in ima zato že osnovo višjo.
In ne mešaj zraven še “če delava na nedeljo dodatek, če delava na praznik, dodatek, če delava ponoči, dodatek… “, zdaj govorimo o dodatkih glede obremenitve pri delu na posameznih delovnih mestih.
Kot pravim, ni pošteno, je pa še zakonito.
[/quote]
Ti pišeš, da se lahko določeni dodatki zaradi razmer delovnega mesta vključijo /prenesejo v osnovno plačo. V redu. To načeloma ni sporno. Sporno je to, da vključitev teh dodatkov v osnovno plačo za nekatere delavce pomeni, da pa se jim (osnovna) plača NE bo zvišala.
Torej el. delavec na višinskem delu bo imel konec meseca isto plačo kot el. delavec na manj tveganem zemeljskem delu. Ne bo dobil niti višje osnove, niti dodatka.