V tem trenutku močno razmišljam o samomoru
Sej smisla ni. Nihče od nas nima ravno smisla. Imamo vsak svoje načrte. Naprimer jaz bom jutri naredila akvarij. Ker si to od nekdaj želim. Pa rekla sem, da grem hodit za pol ure po mestu. Ali po gozdu. Pa avto bom pucala in želim si jest pražen krompir.
Če je hudo, pojdi na eki. Pomaga. Bila tam. Ti si bil kdaj?
Kliči sos telefon, to pomaga.
Tvoja težava je posledica številnih stvari, ki so se slučajno poklopile v tem trenutku: pretekli vzorci, trenutno nezdravo telo, trenutni odnosi s soljudmi… vse se da rešiti na način, da boš spet enkrat radosten, sproščen, miren in ljubljen.
Če narediš kako neumnost, bodo trpeli vsi bližnji, tisti, za katere se včasih zdi, da jim ni mar zate, pa jim je. Le v svoje težave so zagledani in ne vidijo tvojih.. Telefon in sos telefon torej! Srečno!
Ko preberem, da nekdo že 20 let živi brez smisla in z mislimi na konec življenja… To je pa res grozno. Tudi meni je bilo v življenju zelo hudo, zelo zelo. Ampak sem se iz tega izkopala in cenim to obdobje, ker me je oblikovalo kot školjka oblikuje kamen v biser. To so obdobja, ki so potrebna, da postanemo boljši, pa če se še tako neumno sliši.
Potrebujte pogovor in pomoč. Za pogovor so lahko ljudje tukaj na forumu ali na sos telefonih, pomoč pa lahko dobite pri zdravniku, jaz sem jo npr. v cerkvi in priporočam tudi drugim, da je to lahko najbolj pozitivna stvar, ki vam res obrne življenje na (pozitivno) glavo. V glavnem , če človek išče pomoč, naleti nanjo. Jaz sem molila in izmolila.
