Forum.Over.Net

Starševski čvek

Kako zaupati, da je moka iz Prekmurja bio?

Default avatar

Julij Cezar

Ti samo sanjaj je napisal/a:
To pove sam da ste zleht in faus..
Default avatar

Banda di Lupi

Julij Cezar je napisal/a:
BIO je marketing.
No. 1 Douché
Default avatar

Bio Bio

Banda di Lupi je napisal/a:
Ni ravno tako. Bio certifikat je postopek, ki ga izdelek ali pridelek dobi po v naprej določenih pravilih, ki niso ravno najbolj enostavna, še manj pa poceni. Ko nekdo enkrat pridobi ta certifikat, bo zelo pazil, da ga ne izgubi.
Za pridelke je jasno kateri lahko imajo tak certifikat, za izdelke pa je že malo bolj ohlapno, ker je predpisan procent sestavin v izdelku, ki morajo imet bio certifikate in ponavadi ta procent sploh ni tako visok.
Če izdelek nima bio certifikata, je pa res nateg. Nekdo zgoraj omenja Demeter kmetije. To je najbolj naravno, kar se da, bolj ne gre.

Znakec za bio, ki ga mora imet pridelek ali izdelek
Slika
Default avatar

Po moko v mlin

Bio Bio je napisal/a:

Tale znakec pove, da je potrebno deklaracijo zelo pozorno prebrati.
Drugače pa, najbolje je iti v mlin. Iščite mline, kjer meljejo pred vašimi očmi.
Default avatar

Bio Bio

Po moko v mlin je napisal/a:
Kako pa ugotoviš kakšna je moka, ki jo meljejo pred tvojimi očmi?
Če sam svoje žito prineseš ok, ampak za žito, ki je tam in ti ga meljejo, pa čeprav pred očmi, ti pa noben ne garantira kakšno je, ne moreš preverit, ni šans.
Največji problem so ravno polnozrnate moke, ker te res rabijo dobro hrambo, ali pa močne fungicide.
Default avatar

Po moko v mlin

Bio Bio je napisal/a:
Mlinar ve, da bo lagal vsakemu le enkrat. Kako pa ima certifikat za moko, če ga zrnje nima?
In kako so, celo stoletja, lahko dobro, odlično, shranjevali naši predniki?
Saj ljudje nismo od včeraj in celo niti ne brez znanja!
Pa tudi to vemo, da je bila včasih pšenica naša avtohtona, ki jo je telo in z njim naša dnk poznala, brez, da bi telo imelo probleme z njo.
Danes je ni več, EU direktiva, naj se vsa avtohtona hrana spremeni.
Ter način gojenja. Umetna gnojila, fungi in herbicidi, so povzročitelji, da niti že rastlina normalno ne funkcionira. Kako bo naše telo?

Če kje še je kakšna kašča naše stare pšenice, je zlata vredna.
Vsa ostala semena vseh domačih sort od zelenjave, sadja, grmičevja, enako.
Čemu se ljudje gremo zelemenjavo?
Menjamo seme in rastline starih, avtohtonih sort? Da bomo mogoče preživeli, celo samooskrbno, v tej nori norišnici pod imenom uniči vse, kar je za ljudi dobro, koristno in zdravo!
Kje so naše sorte psov? Goveda? Koz? Drobnice? Kur?
Aja, sploh jih nismo imeli... Kot, da jih naši predniki niso skrbno gojili in žlahtnili dolga desettisočletja! Kot so plemenitili svoj, naš rod!
Ah, saj ni res, v te kraje smo prinoreli kot barbari šele v 6.stoletju tega štetja...
Čeprav v isti sapi ti butli, ki se grejo zgodovinarje, tulijo, da je bila situla iz Vač, kjer je geos, središče Slovenije, tja zakopana že vsaj 1k let prej...
Pa, kaže, da smo Brižinske spomenike že tudi kar s seboj prinesli...
V borih parih stoletjih smo iz barbarov postali že visoko pismeni in kar center tega dela Evrope. Smo fenomen. Kaj čmo.
Uni ruknjenci tam zgoraj celo verjamejo svojim lažem.

Da se vrnemo na temo, vso zadevo lahko najbolje povedo na Biotehniški fakulteti in njihovem inštitutu.
Ter krompirjevo zgodbo. Korompirja ne smemo pozabit. Ta nas reši lakote. Iz njega se tudi kruh peče.