Smo 3-je otroci, nihče ne živi doma. Jaz živim najbližje domu in se mi zdi, da oče kar pričakuje, da bom jaz zanj skrbela, ko bo totalno onemogel. Ima 80 let, sedaj še lepo funkcionira, ampak enkrat se bo to spremenilo. jaz mu skoz govorim, da imam še 20 let delovne dobe za oddelat, da nisem v pokoju. Doma za upokojence se boji kot hudič križa. Ostala 2 brata se vseh opravil na daleč izogibata, tako da vem da bom edina ki bom peljala očeta k zdravniku. Kar se tiče premoženja, ne želim nič več kot ostala 2, naj se deli na vse in to je to. Kako vi v takih primerih rešujete? Meni se trapasto zdi, ker že tako nenormalno delam, imam invalidnega otroka, skrbim za hišo, nikoli nisem imela supporta od staršev, tako kot se dogaja drugje, ko starši še čistijo hiše otrokom. Potem bi pa še oče sebe uturil v mojo oskrbo.

Poglej si spletno stran DEOSa “Junaki na domu” – pomoč na domu, sicer plačljiva – stroške si pa delite vsi trije otroci. (tel 080 1113)

jaz bi na tvojem mestu vztrajala, da naj oče začne razmišljati o domu, ko bo star. Ker on pripada še generaciji, ko so živeli stari z mladimi v isti hiši na kmetiji in je nekdo od domačih skrbel za njih. Danes pa delamo do 65 leta in to ni možno. Že tako boš nasrkala dosti bolj kot tvoja brata.

Tudi moj oče se otepa doma. A sem vseeno 2 leti nazaj prinesla papirje in je moral podpisati prošnjo za dom, ki jo vsako leto potrjujemo. Star je 81, še kar čil, tudi vozi še na kratke razdalje. A sem mu odločno povedala, da naj skrbi zase, naj se dobro hrani (hrano sem uredila da mu vozijo), naj gre na sprehod vsak dan, ker ko bo obnemogel, bo žal moral v dom. Sva z možem vsak vikend vsaj en dan pri njemu, čistiva, beliva, kosiva, urejava dvorišče, pereva. Vsak dan se slišimo. Ni mu treba nič drugega, kot skrbeti zase. Vendar pa poleg vseh obveznosti ne bom mogla še za njega skrbeti. Imam še 10 let službe pred sabo, svoj dom, svoje težave.
Povej očetu kako in kaj in mu kar takoj povej, da ne boš mogla skrbeti zanj. Pa če še niste, takoj oddaj vlogo za dom, ker so nore čakalne vrste.

jaz bi na tvojem mestu vztrajala, da naj oče začne razmišljati o domu, ko bo star. Ker on pripada še generaciji, ko so živeli stari z mladimi v isti hiši na kmetiji in je nekdo od domačih skrbel za njih. Danes pa delamo do 65 leta in to ni možno. Že tako boš nasrkala dosti bolj kot tvoja brata.

Tudi moj oče se otepa doma. A sem vseeno 2 leti nazaj prinesla papirje in je moral podpisati prošnjo za dom, ki jo vsako leto potrjujemo. Star je 81, še kar čil, tudi vozi še na kratke razdalje. A sem mu odločno povedala, da naj skrbi zase, naj se dobro hrani (hrano sem uredila da mu vozijo), naj gre na sprehod vsak dan, ker ko bo obnemogel, bo žal moral v dom. Sva z možem vsak vikend vsaj en dan pri njemu, čistiva, beliva, kosiva, urejava dvorišče, pereva. Vsak dan se slišimo. Ni mu treba nič drugega, kot skrbeti zase. Vendar pa poleg vseh obveznosti ne bom mogla še za njega skrbeti. Imam še 10 let službe pred sabo, svoj dom, svoje težave.
Povej očetu kako in kaj in mu kar takoj povej, da ne boš mogla skrbeti zanj. Pa če še niste, takoj oddaj vlogo za dom, ker so nore čakalne vrste.

ob vlogi za dom moramo dati izjavo, da otroci krijemo razliko doplačila. Problem je, ker oče z bratoma nima nobenih stikov, brata sta se čisto odmaknila in na to ne bosta pristala. Kako to lahko rešim? Jaz edina ne bom plačevala za očeta, saj tudi dedovala ne bom edina.

Kako to, da imaš invalidnega sina?

Pa saj ga lahko dedek pazi pa bo volk sit in koza cela.

Tako je!

1. Dom (čakalnica na onostranstvo)

ali, tako kot bolan pes, ali mačka:
2. Evtanazija, injekcija

Bravo. Tudi zemljo se treba čistit od nepotrebnih, nekoristnih ljudi.
Tisto, kar so v njihovem življenju znesli skupaj in bodo pustili nam, tu NI pomembno.

Pa saj je enako, kot naravo čistimo pred odpadki. Star človek je nekoristen odpadek.

ob vlogi za dom moramo dati izjavo, da otroci krijemo razliko doplačila. Problem je, ker oče z bratoma nima nobenih stikov, brata sta se čisto odmaknila in na to ne bosta pristala. Kako to lahko rešim? Jaz edina ne bom plačevala za očeta, saj tudi dedovala ne bom edina.
[/quote]

Ti kar daj vlogo in povej na CSD kaj je na stvari. Bo že država našla plačnike.

ob vlogi za dom moramo dati izjavo, da otroci krijemo razliko doplačila. Problem je, ker oče z bratoma nima nobenih stikov, brata sta se čisto odmaknila in na to ne bosta pristala. Kako to lahko rešim? Jaz edina ne bom plačevala za očeta, saj tudi dedovala ne bom edina.
[/quote]

ker si edina hči, se pustiš jebati v glavo in čustveno izsiljevati.
naredi kot brata, foter je dolžan sam za sebe poskrbeti, ko pa ne bo mogel več, pa boste vsi trije ENAKO dolžni poskrbeti zanj. Ko boš ti prišla na vrsto na socialni, pač tam javkaj, kako imaš invalidnega sina in ne moreš skrbeti za starega. po možnosti še pokličeš slovenske novice in bo stari kot bi mignil v domu. položnice pa bodo tudi poslali vsem trem, ne samo tebi.

Sem najbližje staršema, z možem sva kupila hišo v rodni vasi. Nisem zvezda v družini, zato na kosila in na ”bankomat” ne hodim jaz, temveč sine zlati. Tudi imovina se obeta njemu, ker ima pač v hlačah tisto, česar jaz in sestra nimava. Pa saj si niti ne želim še ene hiše tu in razsejanih koščkov zemlje.

Je že tako. Ko se pri hiši hvali, se hvali njega. Ko se dela, se kliče mojega moža in mene. Protislovje, da je hudo sposoben z dejstvom, da ga še vedno zalagata, čeprav ima že svojo družino, meni nikakor ne gre skupaj. Staršem in njemu vse čisto lepo štima. Sama se družbeno udejstvujem, ker to rada počnem. On na to niti pomisli ne, ker kot pravi, od tega nimaš nič. A če vprašaš očeta, je on tisti, ki je spoštovan in cenjen. Na osnovi česa ta ocena, mi prav tako ni jasno.

Mi je pa kristalno jasno, da bova v času njunega opešanja, taksi služba midva z možem. Pa še kaj drugega, ne le to. Sva enostavno ”pri roki”. In zaradi mirne vesti, bova vse to najbrž požrla. Ampak to toliko ne boli. Boli zavedanje, da je on oh in sploh, midva pa sva zgolj in samo…samoumevna. Nikoli ne bosta niti pomislila, kakšne razlike delata med svojimi otroki. Jaz pa le upam, da je namen in pomen vsega tega to, da midva take krivice nikoli in nikdar ne bova storila svojim trem otrokom. Prekleto previdna bova, ko bova hvalila, prosila in delila.

Srečno vsem, v teh družinskih sagah, ki jih je naša lepa Slovenija prepolna.

ob vlogi za dom moramo dati izjavo, da otroci krijemo razliko doplačila. Problem je, ker oče z bratoma nima nobenih stikov, brata sta se čisto odmaknila in na to ne bosta pristala. Kako to lahko rešim? Jaz edina ne bom plačevala za očeta, saj tudi dedovala ne bom edina.
[/quote]

Bratov ne bo nihče nič vprašal. Plačevanje ni prostovoljno. Če te prav razumem, je tebi problem očeta že k zdravniku peljat? Pa se ti sploh veš, kaj vse še pride v paketu s starimi starši? Zdravnik je pa res najmanj, kar lahko narediš.

menda je to karma, si morala biti res od hudiča v prejšnjem življenju.
V sedanjem pa uživaš v vlogi mučenice. Grem stavit, da imaš čisto tanke žnablje navzdol ukrivljene, pa malo puklasto se držiš.

Mah, ti si očitno tudi sestavni del te slovenske sage. Tastarim očitaš vse živo, potem se pa pohvališ s cankarjanskim mučeništvom, kako boš za njih na stara leta skrbela. Zakaj pa bi, če so tako nehvaležni? Naj skrbi zlati sin, a ne? Bedarija in patetika. Tipično slovenska kmetavzarska scena, da ne znate prerezati popkovine z lastnimi tirani, ampak samo nekaj jamrate.

Kajne??

Tako je!

1. Dom (čakalnica na onostranstvo)

ali, tako kot bolan pes, ali mačka:
2. Evtanazija, injekcija

Bravo. Tudi zemljo se treba čistit od nepotrebnih, nekoristnih ljudi.
Tisto, kar so v njihovem življenju znesli skupaj in bodo pustili nam, tu NI pomembno.

Pa saj je enako, kot naravo čistimo pred odpadki. Star človek je nekoristen odpadek.
[/quote]
Je s tabo vse v redu?

Je s tabo vse v redu?
[/quote]
Sarkazem glede na poste kjer bi se najraje tastarih čim prej znebil 🤦‍♂️

menda je to karma, si morala biti res od hudiča v prejšnjem življenju.
V sedanjem pa uživaš v vlogi mučenice. Grem stavit, da imaš čisto tanke žnablje navzdol ukrivljene, pa malo puklasto se držiš.
[/quote]

V karmo ne verjamem, ajej, Mučenica tudi nisem, daleč od tega, uživam v družbi ljudi svoje generacije in v družbi svojega moža ter otrok. Ustnice pa, hm, težko tako falit, kot si falil. Svak je, ko me je prvič videl rekel, da imam ustnice, narejene za pompine. No, to je prišepnil mojemu možu, ki je nato v smehu povedal meni. Tako da… ne gre ti tole od rok, ne gre. Mogoče si poišči drugo zabavo, ali kar že iščeš tule. Pa upam, da se tvoj ego zaradi tega ne bo še bolj skrčil. No, saj tega tako ali tako ne boš priznal. 😉

V karmo ne verjamem, ajej, Mučenica tudi nisem, daleč od tega, uživam v družbi ljudi svoje generacije in v družbi svojega moža ter otrok. Ustnice pa, hm, težko tako falit, kot si falil. Svak je, ko me je prvič videl rekel, da imam ustnice, narejene za pompine. No, to je prišepnil mojemu možu, ki je nato v smehu povedal meni. Tako da… ne gre ti tole od rok, ne gre. Mogoče si poišči drugo zabavo, ali kar že iščeš tule. Pa upam, da se tvoj ego zaradi tega ne bo še bolj skrčil. No, saj tega tako ali tako ne boš priznal. 😉
[/quote]

hehehehehehehehehehehehehehehehehehehe vidiš kako hitro se pogled na stvari spremeni. Kar je bilo prej blazno težko, je sedaj pis of kejk za super mono z žnablji.

Naredili smo večjo hišo, da bo v njej tudi apartma za oskrbovalko, ko bomo potrebovali pomoč.

Sarkazem glede na poste kjer bi se najraje tastarih čim prej znebil 🤦‍♂️
[/quote]
Tega nihče ni napisal. Ob službi, otrocih, delu, je seveda težko skrbeti še za nekoga, ki po možnosti živi stran in se ni pripravljen prilagajati.
Najbolj ste pametni tisti, ki ne veste, kako je svoje življenje prilagajati nekomu drugemu.
Starejši niso prilagodljivi, ne dojemajo tempa življenja, ki pesti mlade danes.
Če hodiš domov recimo po peti uri, imaš doma družino, kdaj boš poskrbel še za ostarelega starša? Ga boš čez dan imel privezanega na posteljo in ga nahranil enkrat dnevno, prav tako previl?

Tega nihče ni napisal. Ob službi, otrocih, delu, je seveda težko skrbeti še za nekoga, ki po možnosti živi stran in se ni pripravljen prilagajati.
Najbolj ste pametni tisti, ki ne veste, kako je svoje življenje prilagajati nekomu drugemu.
Starejši niso prilagodljivi, ne dojemajo tempa življenja, ki pesti mlade danes.
Če hodiš domov recimo po peti uri, imaš doma družino, kdaj boš poskrbel še za ostarelega starša? Ga boš čez dan imel privezanega na posteljo in ga nahranil enkrat dnevno, prav tako previl?
[/quote]

zanimivo pri tem je, da se stari in kar vsi okoli delajo kot da so povsem opravilno nesposobni.
Kdo pa bo gruntal, kako bodo poskrbeli zase, če ne oni sami?
Kdaj to pride v navado, da se stari začnejo muliti in pričakovati, da so otroci njihovi služabniki?

Tega nihče ni napisal. Ob službi, otrocih, delu, je seveda težko skrbeti še za nekoga, ki po možnosti živi stran in se ni pripravljen prilagajati.
Najbolj ste pametni tisti, ki ne veste, kako je svoje življenje prilagajati nekomu drugemu.
Starejši niso prilagodljivi, ne dojemajo tempa življenja, ki pesti mlade danes.
Če hodiš domov recimo po peti uri, imaš doma družino, kdaj boš poskrbel še za ostarelega starša? Ga boš čez dan imel privezanega na posteljo in ga nahranil enkrat dnevno, prav tako previl?
[/quote]

Kaj starejši niso prilagodljivi? Kje to piše, da se njim ni treba prilagajat? Samo pred dejstvo jih je treba postavit, pa se bodo hitro prilagodili. Kaj pa so oni neke svete krave, okoli katerih morajo vsi plesat, ker so oni neprilagojeni? Pa zakaj bi se potem moral jaz prilagajat? Kje pa to piše? Pa se otroc ne bodo prilagajali nikomur, pa upokojenci se ne bodo, migranti tudi ne, a jaz naj se pa vsem? Kje piše?!

zanimivo pri tem je, da se stari in kar vsi okoli delajo kot da so povsem opravilno nesposobni.
Kdo pa bo gruntal, kako bodo poskrbeli zase, če ne oni sami?
Kdaj to pride v navado, da se stari začnejo muliti in pričakovati, da so otroci njihovi služabniki?
[/quote]
Hja, verjetno ni povsod tako. Jaz mislim, da je odvisno od tega, kakšnega karakterja je nekdo.
Moja stara mama, naprimer živi sama, poskrbi zase sama, pa je stara 80 let. Itak, da ji pospravimo stanovanje, jo vozimo k zdravniku, trgovino, na obisk itd. Druga stara mama živi povsem sama z bolno hčerko, pa od nas ne zahteva in ne pričakuje ničesar. Ampak je vedno bila taka, da je skrbela zase, družino, razen hčerke, pa je že zdavnaj zapustila oziroma ni živela z njimi. Tako smo se tudi mi navadili, da je za nič ne kličemo, razen pač za kaj pomembnega, ali pa če se dalj časa ne slišimo.
Moja tašča, ki je istih let kot moja stara mama (pač je imela mojega partnerja za tisti čas zelo pozno) pa za vsako stvar izsiljuje z jokom in grožnjami. Zato je vsaka stvar, ki jo narediš narobe, če je pa ne narediš, pa je prav tako narobe. Ampak verjetno je tak človek že bila prej. Pa tudi mojega partnerja je naučila, da ji mora v vsem ustreči. Kar mu sicer sedaj kdaj že preseda, vendar ona igra na slabo vest. Tako se gremo večkrat igrice, kdo bo zmagal – za najbolj banalne stvari. Soseda, recimo pa je takoj, ko je videla, da ne more skrbeti zase, odšla v dom, ki ga plačujejo s pokojnino in prispevajo otroci. Pa so vsi zadovoljni.
Mislim, da ni pravila, da postanejo taki. Karakterji so skozi življenje isti, v starosti pridejo malo bolj do izraza. Resda, pa da delajo ogromno škodo, ker ne vzdržujejo svojih hiš in je vsako leto nekaj narobe, nekaj propade. Ampak to je tista navezanost in razmišljanje, da je narejeno vse najbolje in za večno. Ja, njihov dolgotrajni projekt.