Če se otrok tik pred spanjem spomni, da ima domačo nalogo
Imam prvega v prvem in se še malo lovimo.
Recimo, da cel dan sprašujete otroka, če ima kaj za domačo nalogo. Odgovor ne ne ne ne. Zvečer ob 21:30, ko je že v pižami in v postelji, se pa spomni, da jo pa res ima.
Ali mu dovolite iz postelje in naredit domačo nalogo, ali vsztrajate, da naj ostane v postelji in bo pač šel brez naloge v šolo?
Zjutraj vedo težko vstane – ga moramo pol ure budit in vedno smo 2 min pred začetkom pouka v šoli.
[attachment=0]homework.jpeg[/attachment]
Domačo nalogo je delal beč ali manj v varstvu. Doma smo skupaj pregledali kaj so tisti dan počeli in ob enem sem bodela ali je dn res narejena. Se je tudi zgodilo, da se je spomnil v postelji, da mora sabo kaj prinesti pač smo kljub pozni uri reševali situacijo in nabirali liste dreves z lučko na glavi. Ni konec sveta če je to enkraten dogodek.
Avtorica samo en nasvet. Prehod iz vrtca v šolo ni lahek. Novo okolje, učitelji, prijatelji, nove obveznosti. Zato je prav, da zdaj na začetku uvedete en red. Otrok pa vsaj eno uro prej spat pa bo tufi zjutraj bolj spočit in 15 min prej v šoli.
Jaz bi mu zvečer rekla, naj zaspi, ker je prepozno za delanje naloge, in da jo bo naredil zjutraj. Zjutraj bi ga pa dejansko prej zbudila in bi nalogo naredil takrat. Obveznosti je treba izpolnit, četudi to ni najbolj prijetno. Glede na to, da nerad vstaja, si bo še toliko bolj zapolnil, da mora nalogo narediti do časa.
Ne razumem pa tega polurnega jutranjega bujenja. Ko prideš drugič v njegovo sobo, je čas, da vstane. Brez pardona.
Tale avtor(ica) ti je dobro napisal(a):
Jaz bi ga najprej vprašala, če ima kaj naloge, potem bi ga pa še poslala po torbo in naročila, naj pregleda vse zvezke ter se prepriča, da res nima naloge.
Kaj pozabiti ali spregledati je normalno, človeško. Tudi odrasli kaj pozabimo. Važno je le, da znamo v pravem času preveriti, da imamo res vse narejeno.
Če ga boš naučila tega ter pripravljanja šolske torbe dan pred poukom, bo veliko manjkrat kaj pozabil in mu bo ta veščina prav prišla tudi kasneje v življenju.
Če se prav spomnim svojega prvega šolskega leta, mi je mati sigurno vsaj pol leta, če ne kar celo leto, vsak popoldan/večer pregledala domačo nalogo ter preverila, da je bila narejena dobro (ne samo na hitro, po liniji najmanjšega odpora). Morda se to zdi strogo, ampak mi je pa dolgoročno prišlo prav. Glede na to, da so sedaj prvošolci še leto mlajši, kot smo bili mi, se mi nadzor ter seveda hkrati tudi pomoč, zdita še toliko bolj upravičena.
Luč ugašamo najkasneje ob 21:00. Potem ob 21:15 znorim, da sedaj pa tiho in spat.
Ob 21:30 recimo da spita. Pravljice ne bi rada ukinila, ker bralna značka pa govorni nastopi pa besedni zaklad pa ljubezen do knjig pa bla bla bla. Popoldan prihajam domov ob 17:00, pojemo kosilo in gasa ven. Zunaj smo dokler je svetlo. Sploh poleti je za knjige ponavadi zmanjkalo časa 🙁
Otrok ti namenoma zavlačuje. Ko mu zmanka vseh drugih izgovorov, da je lahko še pokonci, se ‘spomni’, da mora narediti domačo nalogo.
Jaz bi naredil takole: šel bi k učiteljici in ji razložil problem. Povedal bi ji, da bo otrok nekajkrat prišel v šolo brez naloge. Ona naj na to, da nima naloge, odreagira kot normalno in naj mu da primerno kazen (mogoče obvestilo staršem). Ko bi se otrok zvečer spomnil, da nima naloge, bi ga gladko poslal spat in mu povedal, da je naloga njegova dolžnost in če je ni naredil je to njegov problem. Boš videla kako hitro bo začel delati nalogo takoj po šoli… Otrok mora začeti zelo kmalu sprejemati odgovornost za svoje dolžnosti. Dokler se boš tui sekirala da nima naloge, bo delal tako kot opisuješ. Ko se bo začel sekirati on, bo delal drugače.
Predvsem pa, 21.30 je zelo pozna ura za prvošolca. Spravi ga spat ob 20.00 in naj zavlačuje tja do 20.30. Potem pa naj brez pardona da mir in ko bo mir bo tudi takoj zaspal. In rešil se bo tudi problem z jutranjim vstajanjem.
Imam 5 otrok, vsak je drugačen, ampak zgoraj napisano deluje in drži pri vseh 5-ih.
Srečno.
Ne – smo na podeželski javni šoli.
“Imaš domačo nalogo?”
” Ja, ampak je učiteljica rekla, da če hočemo.”
” Torej imaš domačo nalogo?”
” Ja.”
” Potem pa jo naredi.”
“Učiteljica je rekla, da jo naj tisti naredi, ki hoče.”
Ok te pa dopovej otroku, da domača naloga dela pa pika!
Čez 2 meseca me bo pa učiteljica peglala, da nima nobene naloge.
Ampak veš, da bralna značka pomeni, da bere on, ne da mu berete starši? Slejkoprej. To je spalna rutina, ne vzbujanje ljubezni do knjig.
[/quote]
v prvem razredu še ne znajo brat. in ja, pravljica pred spanjem je dobra rutina, ne glede na to, kdo bere. pri nas je bil palček bralček – predhodnik bralne značke že pri 3 letih v vrtcu.
Kar pomeni, da se luč ugasne 21:15 – 21:30 in dejansko zaspi šele ob 21:30 do 21:45.
Za prvošolčka absolutno prepozno.
In pa še nasvet (pa čeprav bo sedaj kup mon skočilo v luft); pravljice počasi ukinjajte in imejte raje kratek pogovor.
[/quote]
Moram kar takoj v luft: ne ukinjajte otrokom pravljic. Berite jim jih , dokler so še pripravljeni poslušati. Ampak ne ob 21.00! Pojdite v sobo ob 20.00 in jim berite pravljice. Pravljica je lahko rutina, ki otroka počasi popelje iz divjega dneva v mirno noč. Predvsem pa, še Einstein je rekel: “Če želite imeti pametne otroke, jim berite pravljice…”
Moram kar takoj v luft: ne ukinjajte otrokom pravljic. Berite jim jih , dokler so še pripravljeni poslušati. Ampak ne ob 21.00! Pojdite v sobo ob 20.00 in jim berite pravljice. Pravljica je lahko rutina, ki otroka počasi popelje iz divjega dneva v mirno noč. Predvsem pa, še Einstein je rekel: “Če želite imeti pametne otroke, jim berite pravljice…”
[/quote]
se strinjam.