Nesreče med delom v gozdu

Nima veze z Davom in sprašujem brez obsojanja, kot mestni nevednež, ki nikoli ni podiral dreves v gozdu – kako sploh pride do takšne nesreče? Ni jih malo in vedno se sprašujem, ali gre za neprevidnost, alkohol … če žagaš drevo, ali ni tako, da nekako “predvidiš” kam bo padlo oz. se pravi čas umakneš? Si ne predstavljam. Ni me treba takoj agresivno napasti, ker res ne vem in me res zanima.

Poznam človeka, ki to dela in bi ti znal zelo nazorno razložiti. A ne piše več tukaj.

Ne razumeš. Drevesa so živa in se med seboj sporazumevajo. Ponoči, ko vsi spijo, pa se premikajo naokoli in družijo in zabavajo. Zato toliko ljudi vidi ponoči vse te sence, ki se premikajo 🙂 ker se res.
In drevo, četudi se dela, da se ne zmore premikati,… ni res. Zato toliko nesreč. Maščujejo se.

Delo je nepredvidljivo. Kolikor poslušam Možakarje, ki to delajo (ni slučajno z velikim M) je zafrknjeno predvsem to, da drevo lahko odskoči ali se skotali v nepredvidljivo smer. Pa padajoče velike veje, ki jih sklati padajoče drevo ti lahko priletijo na glavo.

Nič ne moreš zagotovo predvideti. Drevo lahko med padanjem spremeni smer padanja. Pade pa zelo hitro. Ali pa se zlomi, kot se je zgodilo Davotu. Lahko te oplazijo veje in ti spodrsne. Se odlomi in te poškoduje kakšna debela veja, lahko tudi od sosednjega drevesa. Posebej nevarno je “reševanje” drevesa, ki se je med podiranjem ujelo na drugo, stoječe drevo.
Vsekakor je to delo nevarno. Posebno tisti, ki niso profesionalni sekači, težko predvidijo vse nevarnosti.
Posebej je veliko nesreč pri spravilu vetroloma. Sem bila zraven, ko se je drevo, ki je ležalo na tleh in kateremu je sekač odžagal vrh, v trenutku postavilo pokoncu – je bilo izruvano s korenino in se je kar postavilo nazaj. Dobro, da smo stali precej stran in sekač tudi na dobro zavarovanem mestu. Veliko je tudi nesreč pri spravilu z jekleno vrvjo in vitlo.

Za cerkev začni delati boš delal dan in noč in les prodajal v Avstrijo. Drevesa se sporazumevajo preko gliv. Nekatere rastline preko strupov….in itd

Potrebno imeti mnogo izkušenj, pa poznavanje fizike (statika, kinematika, trdnost ) tudi prav pride.
Vsako drevo je drugačno. Če so pogoji idealni, se da mnogo stvari predvidet, če niso, moraš imeti dober plan za umik. Pa so pogoji zelo redko idealni. Vedno pa je tu še vpliv drugih dreves, konfiguracie terena, očiščenosti parcele, vreme,…
Delo se loči na več faz, podiranje, kleščenje, razžagovanje, vitlanje, vlačenje.
Najnevarnejše je podiranje.
Je pa delo v gozdu zelo lepo, pa pošteno prislužen vsak €. Prigaran.

Načeloma je vsako drevo svoja zgodba in vseh stvari praktično ne moreš previdit. Nobeno drevo ni čisto homogeno in na eni strani ima več vej (težo) kot na drugi. In med podiranjem se lahko zavrti. Pri padcu veje delujejo kot vzmet zato odžagan hlod kapitulira. Kam ga kapitulira je odvisno od naklona, koliko je vej kje so veje in tudi od terena. Potem ne veš kako je z vejami in kako se le-te držijo skupaj, zato se lahko med podiranjem kakšna odlomi in jo dobiš na glavo. Potem pa imaš še specifike, kot so vetrolomi kjer je vse križem, ker vse nekaj špona in za štore ne veš kako so utrjeni. Lahko te potepta ali pa se deblo postavi v pokončno stanje. Poznam 2 smrtna primera, ko je osebi poteptal štor. Potem pride v poštev tudi teren, ki je v precej primerih ravnina prislonjena v hrib oz. kar na steno. Ampak to je samo podiranje, pri spravilu imaš pa še naslednjo polovico nevarnosti.

V glavnem težaško in zelo nevarno delo.

Malo morje moznosti je. Lahko se veja odlomi in ti pade na glavo, lahko korenina “skoci” iz tal, lahko podrto drevo ob padcu na tla odskoci v nepredvideno smer… Cel kup moznosti skratka.

Z lubadarjem prežrto drevo žagati ni enako, kot zdravo.
To se je preklalo na napačnem mestu, se zrušilo naravnost nanj.
To predvideti in se rešiti, je poznavanje narave v dno duše.
Drugo vprašanje pa se zastavlja, čemu ima Slovenija toliko lubadarja, Avstrija pa nič.
Do nedavnega.
Je NATO pomotoma še za Jezerskim, na avstrijski strani, posipaval zrak? Ker ravno nedavno so ravno tam imeli hudiča in pol.

Drevesa so še kako živa: https://www.youtube.com/watch?v=Bp7Z94-1E3c

Ne razumeš. Drevesa so živa in se med seboj sporazumevajo. Ponoči, ko vsi spijo, pa se premikajo naokoli in družijo in zabavajo. Zato toliko ljudi vidi ponoči vse te sence, ki se premikajo 🙂 ker se res.
In drevo, četudi se dela, da se ne zmore premikati,… ni res. Zato toliko nesreč. Maščujejo se.
[/quote]

Načeloma je vsako drevo svoja zgodba in vseh stvari praktično ne moreš previdit. Nobeno drevo ni čisto homogeno in na eni strani ima več vej (težo) kot na drugi. In med podiranjem se lahko zavrti. Pri padcu veje delujejo kot vzmet zato odžagan hlod kapitulira. Kam ga kapitulira[/i] je odvisno od naklona, koliko je vej kje so veje in tudi od terena. Potem ne veš kako je z vejami in kako se le-te držijo skupaj, zato se lahko med podiranjem kakšna odlomi in jo dobiš na glavo. Potem pa imaš še specifike, kot so vetrolomi kjer je vse križem, ker vse nekaj špona in za štore ne veš kako so utrjeni. Lahko te potepta ali pa se deblo postavi v pokončno stanje. Poznam 2 smrtna primera, ko je osebi poteptal štor. Potem pride v poštev tudi teren, ki je v precej primerih ravnina prislonjena v hrib oz. kar na steno. Ampak to je samo podiranje, pri spravilu imaš pa še naslednjo polovico nevarnosti.

V glavnem težaško in zelo nevarno delo.
[/quote]
Katapultira, ne kapitulira :))

Katapultira, ne kapitulira :))
[/quote]

Uf ja, moja napaka 🙂

Delo na strmini, ko umik skorajda ni možen, zapleteš se v brezvezno vejo, robido, ki raste poleg, padajoče veje, “obešena” drevesa, stisne ti žago ko se drevo/veja upogne, nenaden zasuk debla, deblo poči po dolžini…. nešteto možnosti, ki se jih v dani situaciji ne da predvidet.
Ni pravila, edino pravilo je, da gre skoraj vedno nekaj drugače kot si si zamislil

Ampak zakaj je to sam delal? A nista ponavadi vsaj dva?

Pa menda ne namiguješ da je bil Davor starček? Ma daj umiri se malo.

Lahko jih je tudi pet zraven – če pride do nepredvidenega dogodka, ga ne morejo preprečiti.

Po dopolnjenem 49 letu si starček.

Lobadarja so prinesli. Mi imamo veliko gozda in ne sekamo, ker drevesa so občudovanja vredna. Čistimo gozd to je vse.

najbolj pomembna stvar je, da v gozd sekat, žagat dreves ne greš sam..NIKOLI.

Zato si moras vedno scistit okolico,pred podiranjem ,gozd mora biti vedno ociscen zato se spodbuja ciscenje gozda…prej si de moras ogledati kam bos odskocil in nikoli ne podiras sam vedno mora biti eden zraven da ti lahko pomaga v primeru nesrece…se posebej nevarno je ce ti drevo obvisi na drugem…zato so pomemnne vlake v gozdu da lahko pri podiranju tudi z vitlom priklenes drevo in ga vleces v zeljeno smer…z pomocjo knobe oz skripca…tist ki obvlada podiranje spravi v 95 {04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} drevo v zeljeno smer…ostalih pet procentov je pa jeba…to kar un zgoraj pise v cem je problem zakaj toliko ljudi umre…in plezinci o alkoholu in neznanju…to so stvari ki se jih naucis le z prakso in ce imas obcutek si zmagal…dvodnevni tecaj dela z motorko ki je obvezen ni vreden pol litra mrzle vode…na kmetijsh se gre za prenos znanja da si od malega zraven pri delu v gozdu…pozimi in poleti…enako je z obvladovanjem traktorja in dela s prikljucki..

Jaz imam dokument csd, kjer zagotavljajo, da je normalno da 15. Letnik dela v gozdu z motorno zago.

Skrivno življenje dreves. Preberite, če vas zanima resnična mistika. Česar ne razumemo, še ne pomeni, da ne obstaja. Zemlja je živa. Tudi v sami zemlji so živi organizmi, brez katerih ne bi bila zemlja sploh plodna…..

Vaš link

Zakaj je delal sam najbrž ne bomo nikoli izvedeli. Ampak če pride do hujše nesreče tudi če sta 2 po navadi ne pomaga kaj dosti.

Ja je ja, plačani so pa sekači mizerno. Sramota…za tako nevarno delo