Forum.Over.Net

Starševski čvek

Postavite nemogoče vprašanje in dobili boste neverjetne odgovore! Anonimno in brez registracije. Največje slovensko virtualno mesto. Če ni objavljeno v tem forumu, se ni zgodilo!

Ženske in moški: iskreno povejte, ste obremenjeni s staranjem?

Default avatar

Moški z velikim srcem

Ojej je napisal/a:
Moški z velikim srcem je napisal/a:


Vi ste že oddana?
DA. Za vedno :)
Nesreča zame, sreča za vas.

Lep večer Vam želim.
Default avatar

Vsaj info

plusinminus je napisal/a:
Ni treba, da pišete prijavljeni, važno, da iskreno poveste, ali se obremenjujete, da ste vsako leto starejši, manj prožni in vse kar prinesejo leta?
V nekaterih kulturah je visoka starost pošteta, spoštovana in v bistvu dobrodošla. Pri nas pa vse smernice kažejo, da je mladost tista, ki vlada v svetu.
Kako vi gledate na to? Vas motijo gubice, slabši tonus, to, da te mladina nekam pošilja, zato ker si kao star ipd? Ste vseeno samozavestni in se s ponosom starate ali potihem žalujete za mladostjo, razposajenostjo, mlado, napeto kožo...?
Vsaj info povej svoja leta.
Dodaj si jih pet (5) da boš bolj srečna in potem ti odgovorim.
Default avatar

Lendl

se obremenjujem je napisal/a:
Mene proces staranja kar precej obremenjuje. Vsak čas bom 60, v službo bom hodila še nekaj let. Kot je nekdo pred mano napisal, kaj gube, te so še najmanj pomembne, ko so ti še, nisi še star. K sreči nimam posebnih bolezenskih tegob, razen občasnih bolečin v sklepih. Ampak, leta so tukaj, prepozno za marsikaj. Vsa dela opravljam težje in manj uspešno. Tudi življenjska energija pojenja, ni več navdušenja kot nekoč. Najhujša bolezen je starost in te res ne maram.
Lepo in iskreno si napisala.
Bo pa telo leta po 60-tem zaznavalo "duplo" hitreje.
Štej vsako leto po 60 krat 2.
Default avatar

Tara_S

fpčaagd je napisal/a:
Od staranja se bojim samo demence. Prav grenko sem se nasmejala ob vaših postih. S čim se obremenjujete. Po 65. letu ima demenco vsak peti. Po 80. vsak tretji. Skrbele pa naj bi me gube? Imamo demenco trenutno v družini in proti temu so vse druge skrbi glede staranja resnično smešne. In demenca prizadeva čedalje mlajše in v čedalje v večjem obsegu. Epidemija. Pa to niso generacije, ki so odraščale ob videoigrah, ampak so živele aktivno in ob domači zelenjavi. Kaj bo šele z nami in tistimi, ki pridejo za nami.
Tole zna biti hudo, ja. Drži(te) se.
Default avatar

Zartrose

Ne.. staranje je naravni proces telesa.. je pa starost še daleč od mene.. o demenci pa nisem premišljevala, rečem da se me bo izognila.. hehe..
Default avatar

Ojoj2x

Ojej je napisal/a:
Ojoj2x je napisal/a:


Zakaj si pa bila mnenja, da je bilo nekaj narobej s teboj ? Hočeš reči, da bi raje videla, da bi bila neobčutljiva skala in da bi tako lažje "upravljaja" z osebami, ker do njih ne bi čutila neke navezanosti? Sprašujem iz gole radovednosti.

U dogodivščine. Pišeš tako barvito in mamljivo, da ne morem mimo vprašanja, če bi nam povedala kakšne dogodivščine si imela v mislih? Pa ne sedaj reči, da si duhovniku pokazala sredinca.
😂😂😂You did it again! Hvala za smeh!

Ne ne, govorim o bolečih življenjskih izkušnjah, krivici in zlobnih ljudeh, ki so nalašč škodili nedolžnim. Na vsakem koraku sem se srečevala z ljudmi, ki sem jih 'reševala', čeprav tega nisem želela a nisem mogla drugače, ker mi jih je bilo tako žal. Svet je preveč krut in zloben zame. Me je stalo zdravja vse to... Po drugi strani pa npr tako močno kot ljubim jaz, redko kdo zmore. Ne znam ljubiti na pol, ali z vsem svojim bitjem ali nič. In ni mi žal. Ne bi spremenila ničesar, ker me je pripeljalo do sem in ob vsem tem sem samo zrasla in se veliko naučila.
:) oh, ko preberem tvoje izpovedi si vedno bolj mislim - le kaj tako dobrohotna duša sploh dela v takem surovo neizprosnem okolju kakor je starševski čvek. Po drugi strani pa:

Slika
Default avatar

Robi...

Ojej je napisal/a:
Sploh se ne obremenjujem. Uživam v vseh fazah svojega življenja na polno. Vadim, da ohranim tonus in gibljivost. Lase si barvam od 14.leta,ker so mi všeč spremembe in različni odtenki, sive pokukajo, ma se s tem ne obremenjujem. Naličim se minimalno, bolj oči poudarim in malo ličnice, ustnice.. Toliko, da tisto bledo dobi malo življenja. Oblačim se tako kot sem se do sedaj, zvesta svojemu stilu in postavi prilagojenim oblačilom. Edino kar opažam je, da mi peša vid, sluh, ne zmorem multitaskinga..da se prej in bolj utrudim in da ne morem biti več dolgo pokonci kot pred leti. Bolj take stvari me skrbijo kot sam videz. Ampak tudi če jutri umrem, vem da sem živela na polno in ne obžalujem ali pogrešam prav ničesar. V prihodnje si želim samo, da bom zdrava in sposobna poskrbeti zase čim dlje. Smrti me pa tudi ni strah. Imam čisto vest in veliko ljubezni v srcu. Hudega mi ne bo. Mi je pa lepo videti urejene starejše dame in gospode. Take, ki hodijo, ki so aktivni in se 'ne dajo'. So mi vzor in motivacija že sedaj. Nisem proti lepotni kirurgiji, vsak zase najbolje ve, a sama se nikoli ne bi odločila za to. Vsaka gubica je krvavo zaslužena in govori svojo zgodbo. Ko me je prejšnji dan nekdo poimenoval "oldtimer" tu na forumu, se mi je to zdelo zelo lepo. Tak častni naziv,ki spominja na neko vrednost, na neko zgodbo, globino in redkost. Tako jaz na to gledam. Občudujem starejše,ki so polni modrosti in življenjskih zgodb, izkušenj.
Kako ti uspe tako zelo lagati?
Ti se že od vse mladosti s tem obremenjuješ.
Default avatar

Grda resnica

S staranjem ne (videz) , s starostjo in kaj prinaša (zdravje) pa včasih, pač pomislim tudi na to
Čeprav nočem preveč razmišljat o tem, upam na najboljše, pripravljam se na najslabse (imam poseben zdravstveni šparovček)
Default avatar

Replika

Zelo malo razmišljam o tem, je pa po mojem ogromno v glavi. Večimoma se počutim mlajša in sem potem malo presenečena, ko se zagledam v ogledalu :)))
Default avatar

zbrk

S partnerjem potujeva z avtodomom in jadrnico in tam vidiva skoraj več "starih" ljudi kot mladih ali pa sem jaz mogoče bolj pozorna. Sploh tujcev je ogromno starih na poti in uživajo maksimalno, to so ljudje tudi čez 70.
Demenca je hujši udarec za svojce kot za bolnika, bolj me skrbi kakšna možganska kap ali rak.
Sploh pa nekako še nimam časa razmišljati o tem.
Seveda bi raje izbrala, da še ne bi bilo gub in sivih las, če bi obstajala varianta, pa stegna so vse bolj čudno grudasta, ha ha, po drugi strani pa enostavno drugače ne gre. Ne bi pa nikoli šla zaradi tega pod nož. Kako bi pa zgledalo, da bi bila babica in brez gub? To, kar delajo razne dive iz sebe, se mi zdi zlorabljanje lastnega telesa, če odštejem, da so za tem resne psihične težave.
V bistvu me glede prihodnosti skrbi na splošno, za vse, ker upam, da se zavedate, da nas ne čaka nič dobrega.
Default avatar

Ojej

Ojoj2x je napisal/a:
Ojej je napisal/a:


😂😂😂You did it again! Hvala za smeh!

Ne ne, govorim o bolečih življenjskih izkušnjah, krivici in zlobnih ljudeh, ki so nalašč škodili nedolžnim. Na vsakem koraku sem se srečevala z ljudmi, ki sem jih 'reševala', čeprav tega nisem želela a nisem mogla drugače, ker mi jih je bilo tako žal. Svet je preveč krut in zloben zame. Me je stalo zdravja vse to... Po drugi strani pa npr tako močno kot ljubim jaz, redko kdo zmore. Ne znam ljubiti na pol, ali z vsem svojim bitjem ali nič. In ni mi žal. Ne bi spremenila ničesar, ker me je pripeljalo do sem in ob vsem tem sem samo zrasla in se veliko naučila.
:) oh, ko preberem tvoje izpovedi si vedno bolj mislim - le kaj tako dobrohotna duša sploh dela v takem surovo neizprosnem okolju kakor je starševski čvek. Po drugi strani pa:

Slika
🤣 Ta ubogi volkec izgleda zelo nedolžno proti meni🤭 znam biti tudi zmajevka, resno. Samo točno temu se želim izogniti v življenju : konfliktom, nesramnosti, žaljivkam,...To me izčrpa in odvzame življenjsko energijo. Jaz se najbolj domače počutim v sočutni družbi, umirjenem okolju, v naravi... Na monu sem iz čistega dolgčasa, zabave. Kljub ne ravno idealnem okolju najdem veliko ljudi, ki so prijetni! Zanimive debate, spoznam različne situacije, načine razmišljanja in sledim novicam, ker poročil ne gledam več. Odprem le tisto, kar me zanima in imam možnost zapreti in se oddaljiti od negativnega kadarkoli želim. Me določene teme in odgovori tudi zelo nasmejijo in že zato je vredno pokukati :)
Default avatar

Ojej

Robi... je napisal/a:
Ojej je napisal/a:
Sploh se ne obremenjujem. Uživam v vseh fazah svojega življenja na polno. Vadim, da ohranim tonus in gibljivost. Lase si barvam od 14.leta,ker so mi všeč spremembe in različni odtenki, sive pokukajo, ma se s tem ne obremenjujem. Naličim se minimalno, bolj oči poudarim in malo ličnice, ustnice.. Toliko, da tisto bledo dobi malo življenja. Oblačim se tako kot sem se do sedaj, zvesta svojemu stilu in postavi prilagojenim oblačilom. Edino kar opažam je, da mi peša vid, sluh, ne zmorem multitaskinga..da se prej in bolj utrudim in da ne morem biti več dolgo pokonci kot pred leti. Bolj take stvari me skrbijo kot sam videz. Ampak tudi če jutri umrem, vem da sem živela na polno in ne obžalujem ali pogrešam prav ničesar. V prihodnje si želim samo, da bom zdrava in sposobna poskrbeti zase čim dlje. Smrti me pa tudi ni strah. Imam čisto vest in veliko ljubezni v srcu. Hudega mi ne bo. Mi je pa lepo videti urejene starejše dame in gospode. Take, ki hodijo, ki so aktivni in se 'ne dajo'. So mi vzor in motivacija že sedaj. Nisem proti lepotni kirurgiji, vsak zase najbolje ve, a sama se nikoli ne bi odločila za to. Vsaka gubica je krvavo zaslužena in govori svojo zgodbo. Ko me je prejšnji dan nekdo poimenoval "oldtimer" tu na forumu, se mi je to zdelo zelo lepo. Tak častni naziv,ki spominja na neko vrednost, na neko zgodbo, globino in redkost. Tako jaz na to gledam. Občudujem starejše,ki so polni modrosti in življenjskih zgodb, izkušenj.
Kako ti uspe tako zelo lagati?
Ti se že od vse mladosti s tem obremenjuješ.
Vsak ima pravico do svojega mnenja, tudi ti. Ni pa prav, da nekoga obtožuješ kar tako. Meni je pomembno le to, kar vem, da je v mojem srcu res, da sem zvesta sebi in svojim načelom.
Default avatar

GG666

vsi gremo pod zemlo
Default avatar

Politika

Mene je pa presenetilo, da sem imela kratek čas krizo, ko sem opazila fizične znake staranja. Očitno mi je pomembno, da se tudi estetsko dobro počutim v svoji koži.

Glede ostalega: upam, da bom ohranila dobre gene svojih prednikov - niso bili odvisni od drugih. Če pa, bi šla pa najraje v dom ostarelih - če bodo takrat še dosegljivi.
Default avatar

Ohjej

zbrk je napisal/a:
S partnerjem potujeva z avtodomom in jadrnico in tam vidiva skoraj več "starih" ljudi kot mladih ali pa sem jaz mogoče bolj pozorna. Sploh tujcev je ogromno starih na poti in uživajo maksimalno, to so ljudje tudi čez 70.
Demenca je hujši udarec za svojce kot za bolnika, bolj me skrbi kakšna možganska kap ali rak.
Sploh pa nekako še nimam časa razmišljati o tem.
Seveda bi raje izbrala, da še ne bi bilo gub in sivih las, če bi obstajala varianta, pa stegna so vse bolj čudno grudasta, ha ha, po drugi strani pa enostavno drugače ne gre. Ne bi pa nikoli šla zaradi tega pod nož. Kako bi pa zgledalo, da bi bila babica in brez gub? To, kar delajo razne dive iz sebe, se mi zdi zlorabljanje lastnega telesa, če odštejem, da so za tem resne psihične težave.
V bistvu me glede prihodnosti skrbi na splošno, za vse, ker upam, da se zavedate, da nas ne čaka nič dobrega.
Ma kaksne dive neki, povsem obicajne zenske z npbeno pomembnp sluzbo hodijo na liftinge, operacije, glajenja, popravke ..itd ...itd ...

Kako bo, bomo videli, zaenkrat opazno gibe 'poganjajo', a če ne bo hujšega ...
Default avatar

Ojoj2x

Ojej je napisal/a:
Ojoj2x je napisal/a:


:) oh, ko preberem tvoje izpovedi si vedno bolj mislim - le kaj tako dobrohotna duša sploh dela v takem surovo neizprosnem okolju kakor je starševski čvek. Po drugi strani pa:

Slika
🤣 Ta ubogi volkec izgleda zelo nedolžno proti meni🤭 znam biti tudi zmajevka, resno. Samo točno temu se želim izogniti v življenju : konfliktom, nesramnosti, žaljivkam,...To me izčrpa in odvzame življenjsko energijo. Jaz se najbolj domače počutim v sočutni družbi, umirjenem okolju, v naravi... Na monu sem iz čistega dolgčasa, zabave. Kljub ne ravno idealnem okolju najdem veliko ljudi, ki so prijetni! Zanimive debate, spoznam različne situacije, načine razmišljanja in sledim novicam, ker poročil ne gledam več. Odprem le tisto, kar me zanima in imam možnost zapreti in se oddaljiti od negativnega kadarkoli želim. Me določene teme in odgovori tudi zelo nasmejijo in že zato je vredno pokukati :)
Tudi ta čvek ni več kakor je včasih bil, mislim ... včasih so se volkovi vsaj dlje časa pretvarjali, da so ovčice, tukaj ti pa kar priznajo, da se praktično poistovetijo z zmaji?! Narobe svet!

To ob strani, je pa res, se mi zdi, da se premalo ceni umirjenost, da ne rečem tihožitje (ma ne da si negiben mrtvak) in včasih tudi samo tišina in da se predaš občutkom, magari samo strmenju skozi okno ... ok ne ta je preveč Cankarjanski primer. Samo ne vem tega na čveku ne dobiš, kvečjemu kako trol seanso. No, sedaj se ob ohladitvi odpirajo visokogorska obzorja, folka več ne bo, najavlja se lepo vreme, skratka čisti prvobitni užitek. Svoboda.
Default avatar

Nikkica

Hmm, priznam, da se na nek način bojim staranja v vseh pogledih.

Sem malo razvajena kar se tega tiče, saj imamo v obeh družinah super gene, visoke (in vitalne) starosti, nobenih posebnih čudnih ali res hudih bolezni, pa tudi gospod Bog je bil radodaren pri deljenju atributov.

Če mi to kar naenkrat vzameš ali nekako pokvariš ... hmmm, zna priti do nekaj slabe volje in obiskov pri atributopodaljševaljcih :)

Ustaviti časa pa seveda ne morem, tako da ko pride do tega, podaljšaš kar se da, ostalo pa go with the flow ...
Default avatar

Ojej

Ojoj2x je napisal/a:
Ojej je napisal/a:


🤣 Ta ubogi volkec izgleda zelo nedolžno proti meni🤭 znam biti tudi zmajevka, resno. Samo točno temu se želim izogniti v življenju : konfliktom, nesramnosti, žaljivkam,...To me izčrpa in odvzame življenjsko energijo. Jaz se najbolj domače počutim v sočutni družbi, umirjenem okolju, v naravi... Na monu sem iz čistega dolgčasa, zabave. Kljub ne ravno idealnem okolju najdem veliko ljudi, ki so prijetni! Zanimive debate, spoznam različne situacije, načine razmišljanja in sledim novicam, ker poročil ne gledam več. Odprem le tisto, kar me zanima in imam možnost zapreti in se oddaljiti od negativnega kadarkoli želim. Me določene teme in odgovori tudi zelo nasmejijo in že zato je vredno pokukati :)
Tudi ta čvek ni več kakor je včasih bil, mislim ... včasih so se volkovi vsaj dlje časa pretvarjali, da so ovčice, tukaj ti pa kar priznajo, da se praktično poistovetijo z zmaji?! Narobe svet!

To ob strani, je pa res, se mi zdi, da se premalo ceni umirjenost, da ne rečem tihožitje (ma ne da si negiben mrtvak) in včasih tudi samo tišina in da se predaš občutkom, magari samo strmenju skozi okno ... ok ne ta je preveč Cankarjanski primer. Samo ne vem tega na čveku ne dobiš, kvečjemu kako trol seanso. No, sedaj se ob ohladitvi odpirajo visokogorska obzorja, folka več ne bo, najavlja se lepo vreme, skratka čisti prvobitni užitek. Svoboda.
Zakaj bi se človek pretvarjal? Raje takoj veš na čem si. Vsaj jaz cenim iskrenost in ne pretvarjanje. Ja, zmajevka kadar je treba. Levinja. Vedno, ko je treba zaščititi nekoga šibkejšega. Pa ne po lastni volji, kot nagonsko. Tega se ne sramujem. Vem kaj so moje kvalitete, jasno pa povem tudi kaj me moti in kaj bi raje, da je drugače. Konec koncev nisem tu na tržnici, da bi se po čim višji ceni prodala.. Ampak želim deliti del sebe, take nepopolne, morda se kdo poistoveti, morda mi kdo napiše kaj pametnega, uporabnega, kar mi da misliti in mi razširi obzorja... Nimam pa prav nobenih pričakovanj. Socializacija na tak ali drugačen način vedno prinese nove izkušnje in te so v mojem življenju izrednega pomena. Kot pravi moj prijatelj Sale:" ko voli nek se druži, ko ne voli nek produži"
Default avatar

Ojoj2x

Ojej je napisal/a:
Ojoj2x je napisal/a:


Tudi ta čvek ni več kakor je včasih bil, mislim ... včasih so se volkovi vsaj dlje časa pretvarjali, da so ovčice, tukaj ti pa kar priznajo, da se praktično poistovetijo z zmaji?! Narobe svet!

To ob strani, je pa res, se mi zdi, da se premalo ceni umirjenost, da ne rečem tihožitje (ma ne da si negiben mrtvak) in včasih tudi samo tišina in da se predaš občutkom, magari samo strmenju skozi okno ... ok ne ta je preveč Cankarjanski primer. Samo ne vem tega na čveku ne dobiš, kvečjemu kako trol seanso. No, sedaj se ob ohladitvi odpirajo visokogorska obzorja, folka več ne bo, najavlja se lepo vreme, skratka čisti prvobitni užitek. Svoboda.
Zakaj bi se človek pretvarjal? Raje takoj veš na čem si. Vsaj jaz cenim iskrenost in ne pretvarjanje. Ja, zmajevka kadar je treba. Levinja. Vedno, ko je treba zaščititi nekoga šibkejšega. Pa ne po lastni volji, kot nagonsko. Tega se ne sramujem. Vem kaj so moje kvalitete, jasno pa povem tudi kaj me moti in kaj bi raje, da je drugače. Konec koncev nisem tu na tržnici, da bi se po čim višji ceni prodala.. Ampak želim deliti del sebe, take nepopolne, morda se kdo poistoveti, morda mi kdo napiše kaj pametnega, uporabnega, kar mi da misliti in mi razširi obzorja... Nimam pa prav nobenih pričakovanj. Socializacija na tak ali drugačen način vedno prinese nove izkušnje in te so v mojem življenju izrednega pomena. Kot pravi moj prijatelj Sale:" ko voli nek se druži, ko ne voli nek produži"
Ja ne, oprosti, ampak glede na tvoje poprejšnje zapise človek dobi predstavo, da si ena nežno, srni podobno bitje, a v isti sapi pa brez zadržkov priznaš, da si praktično bojevniški plenilec. V naravi je bolj kot ne nemogoče najti srno, ki bi se pretvarjala, da je lev, dočim obratno ... se je že zgodilo, da si je plenilec nadel "ovčin" kožuh. V bistvu zveniš kakor tisti stari dobrohotni Beli mag oziroma kakor, da bi ravnokar hotela ustanoviti kult celico :)