Razočarana nad partnerjem
Imava 7 mesecev staro punčko, trudim se okrog nje, da je stanovanje tipi topi, imam super postavo, boljšo od vseh vrstnic, ki se niti rodile niso, moj pa me kar kritizira. Z ničemer ni zadovoljen, z njegove strani letijo žaljivke, česar dolgo sploh opazila nisem, očitno sem že navajena. Spolnih odnosov praktično nimava, enkrat na mesec, če sploh. Zadnjic se mi je pokvaril avto, pomagal mi je popoln neznanec, dokler ni prišel moj in se začel dreti name, da itak ne znam vozit, da je kar čakal, da se bo to zgodilo. Ko sem se zahvalila moškemu, mi je potiho rekel, da moj partner je pa res zatezen.od takrat naprej sem bolj pozorna in res opažam, da mi kar naprej teži za vsako stvar, za nič nisem dovolj dobra. Ko sem mu to omenila, pa pravi, da pretiravam in da ima trenutno veliko dela in je pod stresom.
Jaz sem imela podoben primer z bivšim. No, da ne bom dolgovezila. Izkazalo se je, da je imel ljubico, zato je bil pod stresom, zato je imel veliko “dela” in ni bil z ničemer zadovoljen. Začelo se je pa kmalu po tem, ko sem zanosila, to mi je priznal ob razhodu, dve leti pa mi je tajil, dokler ga nisem ujela na laži.
Sedaj imam ljubečeka partnerja, ki je sprejel tudi mojega sinčka in je res popolnoma drugače, sem srečna, da sem takrat odšla, bivši partner je pa sam, ker ga je ljubica kmalu po najinem razhodu pustila, ji očitno ni bil več zanimiv.
vidva sta še dva, ki se psihološko ujemata v nulo in sta se našla
oba imata manjvrednostne komplekse. ti si samozavest bildaš s tem, da poudarjaš, kako dobra gospodinja/mati si in kako postavo imaš, on pa si svoje komplekse zdravi tako, da tebe ponižuje.
njega ne boš spremenila. tak je. če je sam zmožen uvidet, kaj počne, je vprašanje. ti bi pa tudi imela dosti na sebi za naredit.
To pa ni slišati popolnoma nič vzpodbudno. Kdaj se je tvoj partner začel tako obnašati, ali že preden sta imela otroka?
Bojim se, da se te je naveličal, glej, do ljubljene osebe se ne obnašamo tako. Stres gor, stres dol, lepa beseda nič ne stane. Ni opravičila za tako obnašanje. Komaj 7 mesecev starega dojenčka imata! Sedaj bi morala cveteti od ljubezni, družinica bi morala biti srečna.
Temeljito se pogovorita. Seveda ga pripravi h pogovoru, ko bo dobre volje.
Srečno ti želim.
Naj si najde kako drugo aktivnost za sproščanje stresa. Moraš mu dati vedeti, da nisi samoumevna.
A ti si ti dovolis?
Ce je pod stresom ga se nima pravice prenasat nate.
Bodisi je to sele zacetek psihicnega nadlegovanja nad tabo in se bo slabsalo. Bodisi ima ljubico in se spravlja nate, ker si ne upa prekinit razmerja s tabo.
Odidi.
Ni treba razmisljat o permanentnih odlocitvah se, ampak iz situacije, ki je nasilna, moras vedno oditi
Lahko ste fakin tiho s takimi glupostmi? Saj ni čudno da je čedalje več mladih mamic z depresijo! Prvo leto z otrokom je NAPORNO, TEŽKO, treba je ogormno prilagajanja in odrekanja… in niti pribljižno niso rožice in oblački in metljučki! Mamica, nič ni narobe če gresta čez krizo! Vse bo ok <3 pogovori se s partnerjem, tudi to naporno obdobje bo minilo!
Ne ne vara te, ne nima druge… Samo znašel se je v neki stiski… pogovorita se! Dajta otroka v varstvo za 2-3 ure in si privoščita sprehod/večerjo al pa ležanje na kavču!
popolnoma neznan fukfehtar ti je povedal, da imaš zateženega partnerja, ti glupača pa dotlej tega sploh nisi opazila. še dobro, da imaš super postavo.
[/quote]
Nauk zgodbe je, če se ti pokvari avto, lahko ugovotiš, da imaš zoprnega moža. 🙂
Lahko ste fakin tiho s takimi glupostmi? Saj ni čudno da je čedalje več mladih mamic z depresijo! Prvo leto z otrokom je NAPORNO, TEŽKO, treba je ogormno prilagajanja in odrekanja… in niti pribljižno niso rožice in oblački in metljučki! Mamica, nič ni narobe če gresta čez krizo! Vse bo ok <3 pogovori se s partnerjem, tudi to naporno obdobje bo minilo!
Ne ne vara te, ne nima druge… Samo znašel se je v neki stiski… pogovorita se! Dajta otroka v varstvo za 2-3 ure in si privoščita sprehod/večerjo al pa ležanje na kavču!
[/quote]
Sem hotela isto napisat! Kaksno nakladanje! Otrok je za par preiskusnja, ne razcvet. Tvojemu gre bolj slabo, cisto mozno je, da se sprosca kje drugje. Vprasaj ga, kar direkt.
Lahko ste fakin tiho s takimi glupostmi? Saj ni čudno da je čedalje več mladih mamic z depresijo! Prvo leto z otrokom je NAPORNO, TEŽKO, treba je ogormno prilagajanja in odrekanja… in niti pribljižno niso rožice in oblački in metljučki! Mamica, nič ni narobe če gresta čez krizo! Vse bo ok <3 pogovori se s partnerjem, tudi to naporno obdobje bo minilo!
Ne ne vara te, ne nima druge… Samo znašel se je v neki stiski… pogovorita se! Dajta otroka v varstvo za 2-3 ure in si privoščita sprehod/večerjo al pa ležanje na kavču!
[/quote]
Ja, ja…ležanje na kavču!
Dec je nesposoben živeti družinsko življenje.Nedorasel, nedonošenček.Zakaj dela otroke, če ni sposoben potem poskrbeti za mamico in otroka?
Zdaj naj se pa ona vrti okoli njega, kot da ima doma še enega otroka!
Ahhh ne, saj ta drugi je slabši kot otrok.
Sploh je butl, ki se ne zaveda, da bi moral mamico nosit po rokah in ji pomagat, ji dajat vso ljubezen in podporo, da bi mamica lahko vse to dajala naprej svojemu otroku.
Če bi bila jaz njegova mama, bi ga tolk sunla v rit, da bi se mu dva dni kadilo iz gat!
Očitno njegova mati ni opravila svoje življenjske vloge in ga pripravila na starševstvo!
Lahko ste fakin tiho s takimi glupostmi? Saj ni čudno da je čedalje več mladih mamic z depresijo! Prvo leto z otrokom je NAPORNO, TEŽKO, treba je ogormno prilagajanja in odrekanja… in niti pribljižno niso rožice in oblački in metljučki! Mamica, nič ni narobe če gresta čez krizo! Vse bo ok <3 pogovori se s partnerjem, tudi to naporno obdobje bo minilo!
Ne ne vara te, ne nima druge… Samo znašel se je v neki stiski… pogovorita se! Dajta otroka v varstvo za 2-3 ure in si privoščita sprehod/večerjo al pa ležanje na kavču!
[/quote]
Kaj zdaj obračaš moje besede? Seveda bi morala biti sedaj srečna. Seveda so mlade mamice v depresiji, ampak tudi zato, ker imajo take partnerje, ki jim ne stojijo ob strani, ampak jim še grenijo življenje!
Prenasati dokler vaju smrt ne loci ali bos ukrepala? Ali zelis, da tvoja hci gleda ta odnos in tudi ona pusti, da se tako obnasajo drugi do nje, predvsem moz? Ali zelis? Tako moja tasca zivi, zenska je popolna razvalina, psihicno in fizicno bolna. Jo ne tepe, ampak jo verbalno zmerja non stop, kljub temu da je z njo ze 40 let v zakonu, ona “nic” ne zna, on pa vse. Toda ona se še vedno trudi????? Komu, zakaj, cemu, bolano do konca.
zato, ker ima z njim 7mesečnega otroka…. žalostno. Tip pa verjetno že drpajsa drugje in jo tudi več kot očitno iz tega razloga zaničuje, ekr se je želi rešit. Nekateri tipi so pač taki – se naveličajo. In so slabiči, ko ne morejo iz “buba” variante, ker je preveč lepa fasada za javnost, pa sorodnike, če bi bil on tisti, da bi sprožil, da gresta narazen. Bo raje njo psihiral in provociral toliko časa, da bo morala oditi….
Avtorica, ne pusti se več tlačit – preveri, če vara, oditi, dokler še lahko in je otrok tako majhen, da se tega ne zaveda….
Ja, ja…ležanje na kavču!
Dec je nesposoben živeti družinsko življenje.Nedorasel, nedonošenček.Zakaj dela otroke, če ni sposoben potem poskrbeti za mamico in otroka?
Zdaj naj se pa ona vrti okoli njega, kot da ima doma še enega otroka!
Ahhh ne, saj ta drugi je slabši kot otrok.
Sploh je butl, ki se ne zaveda, da bi moral mamico nosit po rokah in ji pomagat, ji dajat vso ljubezen in podporo, da bi mamica lahko vse to dajala naprej svojemu otroku.
Če bi bila jaz njegova mama, bi ga tolk sunla v rit, da bi se mu dva dni kadilo iz gat!
Očitno njegova mati ni opravila svoje življenjske vloge in ga pripravila na starševstvo!
[/quote]
Ne da je nesposoben, ne PAŠE mu, se je prehitro naveličal.
Kaj zdaj obračaš moje besede? Seveda bi morala biti sedaj srečna. Seveda so mlade mamice v depresiji, ampak tudi zato, ker imajo take partnerje, ki jim ne stojijo ob strani, ampak jim še grenijo življenje!
[/quote]
lej, predvsem nehajte s tem, kako bi morale mamice po porodu cvetet od sreče.
ker
prvič, to še zdaleč ni res,
drugič, s tem samo nabijate krivdo vsem mamicam, ki po porodu ne prekipevajo od sreče in zadovoljstva.
meni je bilo prvih par mesecev po porodu za umret zoprno. pa ne zato, ker bi otroka dobila, ampak ker –
[list]mi je porod deranžiral celotne genitalije in sem imela hude probleme sploh vodo spustit, urin zadrževat, najprej je poporodna čišča trajala en mesec, potem mi je G vstavila mireno, pa sem še en mesec krvavela, vse skup pa je sovpadalo z baby bluesom po porodu in mi je bilo zoprno sploh obstajat.
[/list]
[list]mi dojenje nikakor ni steklo in potem se počutiš kot manjvredna mati, ker svojemu otroku ne moreš dat tiste joške[/list]
[list]ker pojma nimaš, ali pravilno ravnaš z otrokom, ali je z otrokom vse v redu, toliko te prepsihirajo glede hendlanja, kako otroka pravilno nosit, kakšne so možne razvojne nepravilnosti, da si na koncu že čisto napsihiran[/list]
[list]partner se mora soočit z novo vlogo in se sploh na začetku, ko se začneta mati in otrok povezovat v simbiozo počuti zapostavljenega in izločenega[/list]
in pol pridete ene, ki ste na vse to že zdavnaj pozabile in začnete plozat o brezmejni sreči, ki bi jo otročnica morala čutit.
lej, predvsem nehajte s tem, kako bi morale mamice po porodu cvetet od sreče.
ker
prvič, to še zdaleč ni res,
drugič, s tem samo nabijate krivdo vsem mamicam, ki po porodu ne prekipevajo od sreče in zadovoljstva.
meni je bilo prvih par mesecev po porodu za umret zoprno. pa ne zato, ker bi otroka dobila, ampak ker –
[list]mi je porod deranžiral celotne genitalije in sem imela hude probleme sploh vodo spustit, urin zadrževat, najprej je poporodna čišča trajala en mesec, potem mi je G vstavila mireno, pa sem še en mesec krvavela, vse skup pa je sovpadalo z baby bluesom po porodu in mi je bilo zoprno sploh obstajat.
[/list]
[list]mi dojenje nikakor ni steklo in potem se počutiš kot manjvredna mati, ker svojemu otroku ne moreš dat tiste joške[/list]
[list]ker pojma nimaš, ali pravilno ravnaš z otrokom, ali je z otrokom vse v redu, toliko te prepsihirajo glede hendlanja, kako otroka pravilno nosit, kakšne so možne razvojne nepravilnosti, da si na koncu že čisto napsihiran[/list]
[list]partner se mora soočit z novo vlogo in se sploh na začetku, ko se začneta mati in otrok povezovat v simbiozo počuti zapostavljenega in izločenega[/list]
in pol pridete ene, ki ste na vse to že zdavnaj pozabile in začnete plozat o brezmejni sreči, ki bi jo otročnica morala čutit.
[/quote]
aja – pa še nekaj
ko so se fiziološke zadeve porihtale, pa me je dejansko najbolj nerviralo in obremenjevalo to, da je bil partner tečen u božjo mater. po petih mesecih je celo spakiral in šel, za pol leta. saj ni bilo fajn, sem bila prizadeta, ampak živet sama z otrokom, brez da ti en siten ksiht teži še zaradi svojih psihičnih problemov, je bil pravi BALZAM
raziskave potrjujejo, da so ravno partnerji tisti, ki mlade matere najbolj obremenjujejo. ker se niso sposobni soočit s svojo vlogo kot oče, da niso na prvem mestu, in pa ker jim osebnostni problemi sekajo ven in se znašajo nad partnerko.
tako, da če hoče avtorica imet neko znosno življenje, mora najprej svojega partnerja posadit za mizo in mu lepo povedat, da tako ne gre več dalje. pa po možnosti vključiti kakšno strokovno pomoč – moškega terapevta, ker če pride potrditev od tretje osebe, je čisto nekaj drugega, kot to da baba že spet teži.