Zadnje dneve imam zdravstvene težave, tako da delam manj kot ponavadi. Ponavadi sem aktivna, čistim, kuham, delam po vrtu, perem, likam itd., razna gospodinjska dela. Sedaj ne morem delati, oz. se tudi trudim počivati, ker če delam, se mi spet pojavijo bolečine in potem je kriza.
Ampak stalno imam tak občutek krivde, kot da delam greh?
Tako je bilo tudi v službi, ko sem naredila vse svoje delo, sem velikokrat pomagala tudi drugim, če mi je le ostalo kaj časa. Je še kakšen meni podoben?
Sem upokojenka, za mano je že 3/4 življenja.

Klasičan slovenački kompleks. Bitno je koliko zaradiš, a ne koliko radiš…

Glej, če si že upokojenka, je zadnji čas, da se naučiš skrbeti zase in brez slabe vesti počivati.

Sploh starejše generacije, smo bili tako vzgojeni, da si samo nekaj vreden če garaš in se iztrošiš do konca. Hvala bogu, sem jaz že pred časom to spremenila v glavi in si brez slabe vesti privoščim čas in pozornost samo zase in nadvse uživam.

Nimaš več kaj čakat, takoj v akcijo, si skuhaj kavico, naštimaj muziko, se vsedi ali uleži in si nameni lepe ljubeče misli, če hočeš še kaj občutit lepega življenja.

Krščanska vzgoja, trpeti je potrebno. Jaz nisem prišla na Planet zemlja delati kot suženj,trpeti za vsak drek ampak uživati in spoštovati mati zemljo. Tisti, ki delate unicujete naravo, sočloveka, ker hočete vse imeti. Edino delo, ki ga spoštujem je znanost in medicina. Vse ostalo je zaradi, trpljenja.

Delo je dobrina. Fajn se počutim, če kaj koristnega naredim. Delo je terapija za dušo. Tisto delo, ki te veseli. Nič delati, občutek da si luzer.

je že lepo da rada delaš in se počutiš koristno, ampak treba si je pa tudi vzet čas zase in za svoje potrebe. jaz si ga brez vsake slabe vesti … ko se dela se dela, ko se počiva, se pa počiva.

Jebale vas butaste slike in njihovo dodajanje.

Niti slučajno nimam slabe vesti, če nič ne delam. Pravzaprav mi je najlepše, ko se lahko spravim poleti na ležalnik ali pozimi na kavč in vzamem v roke kako fajn knjigo ali pogledam dober film po TV. Ali grem v kino/gledališče/na koncert … Delam toliko kot je potrebno, vsekakor pa pri pospravljanju, likanju in podobnih opravilih ne uživam.
Še par let do penzije, pa še dela v službi ne bo več! :))

Joj ko bi si naši politiki tako vprašanje postavli 😀

Tipična oprana glava. Delo osvobaja, življenje gre pa mimo.

Ne.
Ni edini smisel mojega življenja neprestano delo, saj nisem robot.
Pa še robot ima kdaj servis.

Delaš tisto in toliko, kar in kolikor lahko.
V čem je problem?

Tudi počitek je delo.

Pa sem mlajša (39). Če ničesar ne delam, imam slabo vest. Na splošno sem ves čas v pogonu. Ko/če je že vse v hiši in zunaj nje opravljeno, se vsedem na kavč, sedim… sedim… 10 minut. Potem vstanem in grem pečt pecivo. Al pa pogledat, če so bunde oprane in dišijo. Al pa na tekaško stezo. Al pa… preverit, koliko še imamo marmelade in take fore. Enostavno ne morem bit pri miru. Se pa (sicer redko, a se) zgodi, da sem v stanju celo nedeljo preležat pred TV-jem. Brez slabe vesti. Po mojem se znam dobro poslušat in točno vem, kdaj mi kaj paše. Če ob lenarjenju oz. brezdelju nimam slabe vesti, potem sem potrebovala točno to. Počitek. Če pa me na kavču nekaj preganja, potem še imam dovolj energije, da delo opravim brez težav.
Tako pač je… jaz pravim: dokler migaš, si še živ 🙂

… ker se mi ne ljubi kuhati, likati, pospravljati …
Ampak na silo pač ne gre, ker potem delam preko sebe.

delovne navade. Ne vem, kakšne so vaše zdravstvene težave. Vseeno najprej poskrite zase in za svoje zdravje. Delo vas bo počakalo, zdravje pa žal lahko izgubite. Nič slabe vesti

Nope, nikoli. Ko imam dopust je čas za uživancijo, ko sem na bolniški je čas za okrevanje. In če me prime štet zvezde, jih pač štejem:) Ali pa ne:)
Če je prah pobrisan 1x tedensko ali pa 5x tedensko me sploh ne gane. Ko voli nek izvoli. Jaz pač ne:)

Nobene slabe vesti:)