Forum.Over.Net

Starševski čvek

Postavite nemogoče vprašanje in dobili boste neverjetne odgovore! Anonimno in brez registracije. Največje slovensko virtualno mesto. Če ni objavljeno v tem forumu, se ni zgodilo!

Socialna anksioznost

Default avatar

edino zdravilo je

enablerji je napisal/a:
taki si najdejo je napisal/a:


ljudje, ki zaradi psihičnih problemov niso sposobni sami sebe preživljat, si najdejo ohoho načinov, kako preživet tako, da lahko še vedno negujejo svojo anksioznost.
prva opcija je, če so ženske, da si najdejo moškega. kakršnega koli, dovolj obupanega, ki mu je največ vredno to, da ima žensko. poznam par takih, ki raje vztrajajo z moškimi, ki se jim dobesedno gnusijo, kot pa da bi premagale svoje fobije pred družbo in službo.
Se strinjam
Če ne bi imela nikogar, ki bi ti dostavljal hrano na dom in nikogar, ki bi ti jo plačal, kakor tudi bivališče in položnice, bi te tvoja anksioznost / fobija, vstavi po želji, hitro minila. Ker bi bila prisiljena, da se sama preživiš. Ker pa ti ni treba, si lahko privoščiš, da vse svoje misli posvečaš anksioznosti in jo s tem samo še stopnjuješ. Rešitev je samo v tebi in tistih, ki te podpirajo pri tvojih problemih. Tako kot pri super debelih, ki ne morejo več vstati in sami v trgovino. Nekdo jim nosi hrano, da ostajajo debeli, kajne?

Metla, šajtrga, lopata in njiva.Pa delo, delo in še enkrat fizično delo.
Ko boš zvečer padla zmatrana v posteljo, boš srečna in zadovoljna.
Default avatar

Enaena6

Ma grozna je ta fobija. Včasih se počutim ok...drugič pa se tresem že, če moram rečt za kruh.
Default avatar

Lola21

ja verjamem...ampak bolj se boš temu izpostavljala, čez čas bo minilo ....vem pa kako hudo je tresenje, palpitacije, oblivanja in še marsikaj... ampak , ko greš čez to in presežeš, telo ne bo več tako odreagiralo.
Default avatar

umiritev uma

Lahko je napisati, delaj, delaj in še enkrat delaj. Vendar, saj ne nenadoma, ampak te fobije pridejo postopoma in pri meni takrat, ko sem najmanj pričakovala in sem se počutila dokaj dobro in sem bila vsa "in" v službi.
Potem pa, kot bi me nekdo zablokiral, nič, nič nisem mogla, samo strah, strah, tesnoba, panika in ni je bilo stvari, ki bi me spravila k sebi. Seveda nisem mogla delati v takem stanju.
Sedaj, ko sem si malo opomogla pa mi pomaga to, da grem k tekoči vodi, čimveč in med drevesa.
Najbrž, vsaj tako mi je svetoval terapevt, je tam energija, ki vsaj delno odnese tvoje težave in če to ponavljaš, čimvečkrat, saj tudi ne pretiravat, ampak se ti um umiri.
Default avatar

Banda di Lupi

fobična je napisal/a:
Zapravila sem kup denarja, noben psihiater mi ni znal pomagat in začela sem pit. Najmanjša stvar me zabije do dna. Zmešal se mi bo :(
Dober prijatelj in ljubeča družina so vredeni več kot vsak psihiater, terpevt, ...

Potrebuješ koga za pogovor?
Default avatar

Banda di Lupi

edino zdravilo je je napisal/a:
enablerji je napisal/a:


Se strinjam
Če ne bi imela nikogar, ki bi ti dostavljal hrano na dom in nikogar, ki bi ti jo plačal, kakor tudi bivališče in položnice, bi te tvoja anksioznost / fobija, vstavi po želji, hitro minila. Ker bi bila prisiljena, da se sama preživiš. Ker pa ti ni treba, si lahko privoščiš, da vse svoje misli posvečaš anksioznosti in jo s tem samo še stopnjuješ. Rešitev je samo v tebi in tistih, ki te podpirajo pri tvojih problemih. Tako kot pri super debelih, ki ne morejo več vstati in sami v trgovino. Nekdo jim nosi hrano, da ostajajo debeli, kajne?

Metla, šajtrga, lopata in njiva.Pa delo, delo in še enkrat fizično delo.
Ko boš zvečer padla zmatrana v posteljo, boš srečna in zadovoljna.
Tudi to je opcija čeprav ne ravno razumevajoča. Temelji očitno na tem, da zbijaš osnovne fiziološke potrebe zaradi česar ti je zadovoljevanje slednjih prioriteta.

Sanje, želje, čustva so takrat odmaknjena a dolgoročno lahko na ta način postaneš le še robot in suženj samemu sebi.
Default avatar

zdravljenje zatrtih potreb

Tudi pretirani šport je zdravljenje osnovnih fizioloških potreb, ki iz neznanih vzrokov niso bile zdravljene.
Predajaš se ekstremnemu športu in to postane zate najpomembnejše v življenju, vendar dolgoročno tudi to ni rešitev.
Moj sosed vihravo skače iz enega športa v drugega, ni da ni, kolesarjenje, jadranje, smučanje, plezanje, vendar mu lahko z obraza prebereš, da se v družini čuti utesnjen in nezadovoljen.