Forum.Over.Net

Starševski čvek

Nesamostojni in nesposobni odrasli otroci

Default avatar

Pop2

Posploševanje ni ok. Vsekakor pa so se časi in s tem pričakovanja in zahteve novih generacij spremenile. Starši so vzgajali otroke v obilju, sami pa so bili vzgojeni za soodvisnost in pomanjkanje. Od tu verjetno ta gap, ki ga opazimo kot “nesamostojne odrasle”.

Mene bolj begajo čustveno nedorasľi ljudje, ki so sicer samovzdržni, a nesposobni zdrave soodvisnosti, kjer ohranjaš svojo individualnost, a si čustveno navezan in znaš prepoznat in izražat svoja čustva in potrebe.
Default avatar

brez veze

Miki miško je napisal/a:
Dajte ga biksaz je napisal/a:


Imam dve hcerki narazen 1 leto. Ja saj je bilo tezko ampak funkcioniramo na nacin kot ga opisuje Replika. S spostovanjem in umirjenostjo se da vse lepo zmenit. Saj so bili izpadi pri dve treh ampak v primerjavi z znanci mala malica.

In si potem, ko sta bili punci 10 in 9 narocimo se bratca. Na 10 let izkusenj bi tega morali shendlat mimogrede. Pozabi. Mali je star 2 leti in toliko zivcev kot mi je ta pozrl v 2 letih mi punce skupaj nista v 12.

Karakter, geni, okolje, vzgoja, vzgled.
"Karakter, geni, okolje, vzgoja, vzgled."

Predvsem pa odgovor na zakaj? (ste si ga naročili) ;-)

Jaz npr poznam kar nekaj ljudi, ki so se razplodili izključno iz razloga, da jim v lajfu ne bo treba delati. Njihovi potomci so jim orožje za molzenje kogarkoli kadarkoli.

O zdravju takih potomcev ni kaj dosti za razpravljati...

Kaj ti hočem povedati: da smo ljudje predvsem duše, ki če hočemo biti zdrave, moramo od začetka dobivati, potem pa si znati sami pridelovati zdravo duhovno hrano. Kjer pa je pri posamezniku ali rodbini ali družbi vrednota zalost, razočaranje, skrb, jeza in pohlep, pomeni, da je/so duša/e bolne...

(in zato v resnici marsikateri otrok zganja kar ga...)
Res iskreno si opisal svojo družino. Znani ste po tem, da ste vedno pobirali vso socialo kar se je dalo in iskali luknje, da bi jo dobili še več. In vse zato, ker si za tak scenarij bil tudi ti, ne samo tvoja žena. In danes ni nič drugače, niti ne more biti. In vso krivdo si zvalil na njo. Zakaj že? Saj si jo ti naučil kako se to dela. In tvoji otroci tudi to že znajo. In krog socialcev je sklenjen. Seveda tudi bolnih odnosov. Kajti vse kar napišeš in vsako moraliziranje je le projekcija tvojega življenja in tvoje družine - tvojih izkušenj. Seveda si že vse zamudil pri svojih otrocih, po toči zvoniti je pač prepozno. Ko je bil čas, da bi kaj ukrepal pa si raje stisnil rit in se odpeljal svobodi na proti. Ampak kakšna je ta svoboda, če te uklepa kot ječa iz katere pa nikoli ne boš ušel, saj te bo slaba vest lastne neodgovornosti vedno spominjala na to kakšna reva si pravzaprav bil. Tudi ''zdravljenje'' na tujih otrocih ni bilo uspešno, niti ne more biti. Lahko pa bi bilo, če bi res spremenil svoje temelje. Pa kljub trditvi tega nisi nikoli naredil. Pohlep, hohštaplerstvo, egoizem in izigravanje in še kaj so še vedno v tebi zelo prisotni. In otroci to vidijo, prav tako njihove mame.
Default avatar

Z6d6r3

Žal malo družin medgeneracijsko sodeluje.
Meni je mama umrla, ko sem imela 16 let.
Sedaj jih imam 45. Oče živi v sosednji hiši in ima 85 let.
Zanj skrbim, ampak se mi meša. Imam 5 otrok. Najstarejša ima 25 let. Končala je šolo, trenutno je v tujini. Zaposlena. Če bo v naslednjih 10-ih letih imela otroka, ne bom imela prav veliko časa za varstvo. Šele čez 20 let grem v penzijo.
Najmlajša otroka imata pod 10 let.
Torej so poleg službenih obveznosti, ob delu sem tudi doštudirala, tudi skrb za družino, vožnja na treninge.
Letos smo bili na morju samo 4 dni, ker nisem drugače mogla uskladiti skrbi za očeta.
Default avatar

razmislek

zbrk je napisal/a:
Imaš tudi stare starše, ki hodijo na govorilne ure namesto svojih otrok. Kar nekaj let sem bila prepričana, da ima eden od otrok pač malo starejšo mamo, ker je bila na vseh roditeljskih sestankih in govorilnih urah. No, v 5. ali 6. razredu izvem, da je babica. Edinca. Oba starša živa in zdrava.
Poslovno menda zelo uspešen par, s kupom otrok, najmlajša dva je varuška prevzela, ko sta še spala, in odšla, ko sta otroka že spala. Imela sta izrazito njen (štajerski) naglas, celo na videz sta ji bila podobna. Seveda je šla tudi na dopust z njimi. Na tak način se seveda da imeti 5, 6 otrok in furati uspešno firmo.
Soseda gre na morje in svoji mami v slovo skozi spuščeno šipo zavpije še: aja, pa še ena žehta je za obesit!
Prababica (torej ne mama, temveč babica mlade mamice) je hodila likat in pospravljat enkrat na teden.
Babi in dedi sta vsak dan čez teden čuvala 3 vnuke, jih razvozila šola, dejavnosti, šla iskat ... in potem so se jima še za vikend najavili vseh pet, da juhuju, pridejo na kosilo. No, dediju je enkrat prekipelo in jih je v nedeljo na vratih odslovil. Da ne moreta več.
Krut primer: babi je nekaj zvilo in je želela na urgenco - očitno je bilo res hudo. Kliče hčer, naj pride ona ali mož takoj domov, ker mora k zdravniku. Odgovor: nihče ne more.
Pozneje se je pokazalo, da je imela res hudo bolezen in v nekaj letih jo je potem tudi spravila pod rušo. Te njene hčere videti ne morem, zame je kriva, ker bogve koliko časa je ženska že čutila, da je nekaj narobe, pa nikoli ni mogla k zdravniku.
Še en krut primer: babi po operaciji, bi morala čim bolj počivat in mirovat. Hči vseeno pripelje vnuka čuvat, saj ga lahko dedi. Ja kdo bo pa za babi skrbel? Ja dedi.

Zgoraj je nekdo napisal, da bi odnosi razpadli, če stari starši ne bi bili tako servilni. Se moram kar strinjat. In tako je že nekaj desetletij, ti razvajeni odrasli otroci so danes tudi že nekaj stari. Kakšna bo šele ta generacija, ki zdaj odrašča in se pripravlja na materinstvo. Ali pa se bo krog mogoče zdaj pretrgal, ker bodo sodobni dedki in babice itak preveč razvajeni in se bodo še vedno hodili crkljat k svojim 90 let starim staršem?
Lahko sta babi in dedi otroke razvozila povsod, k zdravniku pa nista mogla? Ne rečem, da je nista izkoriščala, vendar tukaj pa malo pretiravaš o tem, kdo je kriv, da je ženska zbolela in umrla.