Naši sosedje so katastrofa dobesedno… Vse jih zanima. Se spomnim ko sva se preselila v blok pred 9 leti sem mislila da so zgolj prijazni in ustrežljivi a kmalu sem ugotovila da sta upokojenca zraven čudaka. Zaklepam stanovanje on odpre vrata z vprašanjem kam pa grem ali gremo če smo vsi trije, v času nosečnosti se mi je iztekla pogodba za dol.čas in ko je imel sin 16mesecev sem dobila novo zaposlitev. Vmes sta me najmanj 10x vprašala kdaj bo služba. Ko sem se spet nazaj zaposlila sta bila firbčna kje. Potem sta imela težave s tem da bi bilo lepo da bi sin dobil družbo in kdaj bova imela spet otroka. Vse opazijo in povsod se vtikajo. Kam greste pa letos na morje, do kdaj ste spali, čez vikend imajo opazke danes ste dlje spali kot včeraj ker so bile žalozije dlje spuščene. Ena družina tudi v našem nadstropju nasproti teh firbcev je z njima v sporu že dolgo ravno zaradi vtikanja. Meni in možu ni do sporov, čeprav bi ju najraje nekam poslala. Kako se drugi izognete podobnim situacijam?

Ufff, nič ti ne zavidam tega.
Nimam(o) sosedov, ki bi jih karkoli zanimalo – a v podobnem primeru kot ga opisuješ, bi se verjetno čimprej spakiral iz skupnih prostorov in na vsako vprašanje / opazko odgovoril z “Ja.”

V vsakem bloku se najde kdo ki se ukvarja z drugimi. Sploh brezposelni in stari ljudje.

da imaš rada skrivnosti in zasebnost. In zahvali se za njuno skrb.

Ni samo v blokih problem. Mi imamo bajto pa smo imeli enga soseda zatezenga za pop…. pred parimi leti je moz v prejsnji firmi veliko hodil po tujini in sosed se iz svojga dvorisca drl ce ni doma za zdrzat da bezi u tujino in se rezal. Saj ni zleht ampak njegov beden humor nam res ni bil balzam za usesa. Ko je moz zamenjal firmo je bil sosed pameten ce sem mozu ultimat dala da ni vec v tujini. Ko je bil sin v srednji soli in je zamenjal kolo pride sosed k nam na dvorisce in rece sinu daj bos videl kako stare kosti vozijo kolo in naredil par krogov po dvoriscu. Pac tak je bil, zdaj je ze nekaj let pri hceri v drugem kraju ker je ze oreng star in ne more skrbet zase. Hiso so prodali in novi sosedje so ok in se zase drzijo.

Temu sem se nasmejala čeprav vem da vam ni bilo prijetno. Dobro da ste se ga losali.

Avtorica, poznam take sosede. Ti imajo zelo pusto, dolgočasno življenje, ki se jim nič ne dogaja, in si ga tako, kot opisuješ, skušajo vsaj malo popestriti z raznimi novicami. Večinoma takih je zelo ubogih, osamljenih, ki nočejo nič slabega. Se pa včasih najdejo tudi taki, ki glede na novice začnejo nagajat in delat škodo.

Prav zaradi takih in podobnih izkušenj, se že 20 let delam, da polovice sosedov ne prepoznam. Pozdravljam jih, ko se mi zdi in z njimi ne komuniciram več, kot je nujno.
Mi je občasno še vedno zoprno, večino
časa mi pa paše.

Sama slabih izkusenj s sosedi nimam. Bom pa opisala grenko izkusnjo moje sestre ko je z druzino zivela v bloku preden sta koncno zgradila svojo hiso. Imela sta sosede tudi starejse brez vnukov, sin se nikoli oz.do takrat se ni ozenil in najbrz sta bila tista dva tako ze obupana da sta na vsak nacin rabila druzbo malih otrok in sta se posebej gospa prosila ce lahko peljeta puncki na igrisce, kupovala sta jima oblekice in igracke. U glavnem zelo zelo motece. Ko so se otroci igrali pred blokom sta prisla z vrecko sladkarij. Vem da nista hotela nic slabega in sta se v vlogo babice in dedka vzivela pri drugih otrocih ampak tisto je bilo res pretiravanje z njune strani. Ko sta sestra in moz gradila hiso sta se soseda vsiljevala da bi rada kdaj prisla otroke pogledat ko se odselijo ampak nikoli jim niso povedali naslova kam se selijo. Konec dober vse dobro.

Firbci so načelno sicer obup – a pri starših vidim, da kdaj tudi prav pridejo; če se sproži alarm pridejo pogledat kaj se dogaja, če neznanci hodijo okrog in si ogledujejo za morebitne vlome – so na tekočem in lahko opišejo policiji, pokličejo če npr začne pihati in deževati – tebe pa ni doma, a si pustil odprto okno, itd.

žal se povsod naleti na ljudi, ki so nevredni komentarja

A ti opisuješ mojo taščo? V družinski hiši sva z možem zdržala točno 3 mesece, seveda sva imela svoj vhod, ločene inštalacije in račune, potem pa sva dobesedno vse pustila in medtem, ko sta bila s tastom na morju, ‘zbežala’ v najemniško stanovanje, kjer sva bivala 3 leta in v tem času kupila lastniško 70 km od nje, kjer je najbližji sosed oddaljen dobrih 5 km.
Kaj je počela, da je bilo tako neznosno? Preverjala (= stalno spraševala), kdaj / kam / s kom / do kdaj greva, kaj imam v vrečkah (s špecerijo), kaj sva kupila, koliko je kaj stalo itd. Obiskov nisva imela, ker je vsakič prišla preveriti, kdo je prišel, potem pa težila, kdo je, kaj dela, od kod je, od kod ga poznava itd. Skratka, nočna mora.

Bodite srečni, ker vas vsaj okradli ne bodo. Tak videonadzoni sistem si človek lahko samo želi 😀

men je pa cudno, da raje greste za 3 leta v najem, stran vrzete nekaj tisoc evrov, namesto da bi se enkrat orng usedli za mizo in se pogovorili. ne recem, ce po pogovoru ni nic bolje, sam da obupate kar brez pogovora in se vrzete v dodatne stroske je pa tud mal mimo …

Najbolj sitni so taki ki nosijo pecivo, dobrote ni da ni. Približno 3x smo jih zavrnili in ne zvonijo več na vratih. Je bila pa ena stara dama v bloku za katero smo vsi hodili v trgovino, ker očitno otrokom ni bilo preveč mar za mamo.

Pa dobro, vem da je naporno, vendar uporabi enako metodo. Do onemoglosti ji vračaj z enakimi in še bolj zateženimi vprašanji. Kako ste spali ? A res slabo ? Zakaj pa ? Zakaj pa tako čudno diši iz vaše kuhinje ? Ja kaj pa kuhate ? Kako pa kaj višina vašega penziona ( to jih bo prbilo na tla) !! ? Ali imate res vikend na morju ? A vaši otroci pa ne prihajajo k vam ? Npr. Ali ni vaš sin ločen ? Zakaj imate tako uvele rože ?
Imaš še beri 10000 (desettisoč) vprašanj in uspeh je zagotovljen. Dokler ji boš pa samo odpirala vrata in ji dobrodušno odgovarjala boš žrtev. Torek akciiiiiija ali pa dosedanje stanje in ni ti pomoči. Če si želiš miru je to edina rešitev ali pa “drkanje” z njene strani naprej. Boljše prva kot zadnja zamera. Seveda bosta proti vam angažirala soseščino, ki pa se bo glede na vajine izkušnje večinsko postavila na vajino stran , ker tega ne počne le z vama.
Srečno in veliko uspeha !!!!!!!!!!!!!

Ja, tule se pa podpišem.
Starejša gospa soseda firbčna, da je kaj. Naporna, da je groza, ampak vsakega tujca v bloku na ves glas “obljala”, da je kar odmevalo po hodniku z “kdo pa ste vi”, “h komu ste prišli”, “vi pa ne stanujete tukaj”. Nas je 1x dokazano rešila vloma.
Ampak naporna pa je bila, to pa. Malo tudi žleht na momente.

To je problematično ampak ti ljudje tega ne počno zato, ker bi bili čudaki. So zapečkarji, ki se ne bi premaknili ali naredili neke spremembe pri sebi. Cele dneve ždijo doma in ne vidijo drugega načina socializacije kot da gnjavijo sosede.

Človek ne glede na to ali je mlad, star … ima potrebo po socializaciji. Sam tukaj ti ne moreš nič pomagat.

Se srečam z eno znanko v Spinu:
“Ooooooo živjo, mater si se zredila!” Mi vse dol pade. Kaj bi jaz tej babi lahko nazaj v resnici povedala!!

Pa drugi: “Ooo po dolgem času se vidmo. Kaj pa kaj hči (ime) in sin ??? ”
Mislim, meni ne pride na misel, da se vidim z bivšo frendo, da bi jo sprašvala o mulariji… “ej kva pa tvoj sin, k so skoz govoril da je buzerant?”
“A res, še kr doma živi?” Pa sama živi že skoz v fletu staršev! In se čudi-
Folk je totalno ubrisan.

Prav pripravila sem bom: ‘so na Maldivih’, zdele je v Šaniji, … sin trenutno na poti iz Njujorka sem tak živčna, da grem kar pod smreko mal molit.

Bivši šef (saj so ga premestili, danes bi odletel ali bi celo delal gužvo v arestu) me vpraša:
KaK KAJ ŽIVIŠ?

To me je tak presenetilo, …. a poznate to, ko se ti slini ena propalica, ki ima vse z goljufijo…
pa še vedno nekaj hara… in ga ne ceniš, ne moreš ga videt…. on pa še vedno hodi okol kot gospod, ker folk ne ve, kakšen prasec je bil in je še.

Temu +gospodu+ bom jaz zamorila lajf. Na stara leta.
In verjetno je na tisoče ljudi, ki se ne morejo sprijaznit. In naj bo še eno društvo, kjer se obelodanijo vse krivice.
Takoj! Nil čakat! Briga mene za 70, 100 let nazaj. ZDAJ POVEJTE!!

Z malo vec tolerance in z več komunikacije bi vsaj en del medsosedskih odnosov lahko bolje potekal.
Če ti vprašanje ne paše, lahkotno obrneš temo pogovora ali se malo nadmejčkaš in ne odgovoriš.
Sama nimam težav s sosedi, pa res ljubim samoto in mir. Ima z istimi osebami problem mož, ker si ne upa zakljuciti pigovora ali preskociti teme, potem se pa razburja, kaj vse ga je motilo, ga je strah zamere.
Po drugi strani pa so sosedi lahko zlata vredni, če se kaj zgodi.

Zakaj se sploh zapletaš z njimi v pogovor? Prijazno se nasmehneš ali odgovoriš nedoločeno, premeteno, zavito in bodo slej kot prej nehali. Ali začni kontra, z istimi vprašanji kot jih postavljajo tebi…do kdaj sta spala? Kaj počneta čez dan? A vama ni dolgčas? Se vama splača kuhat za dva? Zakaj nikoli nikamor ne gresta? V obeh primerih se bosta kmalu zaprla v svojo školjko.

Kot, da bi opisovala mojo tasco haha. Zadnjic sem kupila darilo za moza in ko sem nesla skatlo v hiso in je vprasala kaj imam sem ji odgovorila, da ji ne morem povedat ker je presenecenje za rojsti dan. In kaj je ona naredila? Naslednji dan je vprasala sina, kaj sem kupila vceraj, da je videla, da sem eno veliko skatlo v hiso nesla. Seveda ne rabim razlagat, da je pokvarila presenecenje, ki sem ga kar nekaj casa nacrtovala in hranila denar za to darilo.

Okrog naših so same glasne gospodinje. Skoz govorim naj se spravijo delat. Verjetno bi mogla bolj na glas. 🤷‍♀️

men je pa cudno, da raje greste za 3 leta v najem, stran vrzete nekaj tisoc evrov, namesto da bi se enkrat orng usedli za mizo in se pogovorili. ne recem, ce po pogovoru ni nic bolje, sam da obupate kar brez pogovora in se vrzete v dodatne stroske je pa tud mal mimo …
[/quote]

Verjami, da taki pogovori ne zaležejo nič, pa še zelo naporni so. Vse se dogovoriš, porabiš celo uro da najdeš neko srednjo pot, dobro za vse. A čez dan dva je vse po starem.
Mi smo se odselili, se kasneje pogovorili in celo prišli nazaj. Ni minilo 24 ur, ko je bilo vse po starem.
S tem da prvič, ko smo odšli so odnosi kmalu boljši. Potem drugič ko smo odšli, ma še sedaj niso.
Sedaj res plačam 2-3x več ampak imamo pa lepo mir.

Aja odgovor še avtorici… ko bosta soseda naslednjič spet radovedna… jim enostavno povejta, da vas to moti.
“Se opravičujem, ampak to res ni vaša stvar /kam gremo/do kdaj spimo/ kaj smo jedli/…”

Ko to ponoviš ene parkrat, bi jim moralo sesti, da ne sprašujejo več. Če ne pa pač bolj nesramno “Kaj vas briga!?”