Za Slovence radi rečemo, da smo priden, deloven narod. Pa smo res?
Če se primerjamo z recimo Grki, Črnogorci in ostalimi z juga Evrope (tudi Španijo, Italijo imam v mislih,ne samo Balkan), smo verjetno res.

Kaj pa, če se primerjamo z Avstrijci, Nemci? Ljudje, ki gor delajo, vsi pravijo, da gor se bolj dela kot pri nas. Pa seveda tudi bolje zasluži.
Zdaj naša JU res ni vzor pridnih delavcev, državne firme kot je recimo Telekom tudi ne. Po fabrikah pa se mi zdi,d a narod fejst gara. Kaj pa drugje?

Tudi v JU se marsikje zelo trdo dela. Kar sem pa lahko primerjala s tujino – predvsem Slovenke smo vzgojene za podpiranje vseh štirih vogalov, za garanje. Ja, delo je pri nas vrednota. Problem je, če se izteče v deloholizem.

SMO!!!

V bistvu “priden in delaven” nima pragmaticne vrednosti. Vzemimo “stereotip”: ko pridem na kavo k “mojim”, se bodo prisotni usedli, pocvekali bomo, spili kavo,… in nato sli vsak po svoje. Ko pridem na kavo k slovenski druzini, bo v casu mojega obiska pprecej nekega brkljanja naokoli in na pristno osredotocenost na “gosta” lahko pozabim.

Tole brkljanje je zanimiva karakteristika, znacilna za Slovence. Biti priden ne pomeni nicesar drugega, kakor “pocni, kar od tebe pricakujem in bodi cimbolj neopazen”. Iz tega izige kulturni fenomen “brkljanja”, kjer se posameznik dela vedno znova skrajnje zaposlenega, da bi ga “tuji skorenj” ne opazil in mu ne nalozil se vec dela (in/ali davkov).

Slovenci ste torej cisto zares izredno pridni in delavni, ste pa tudi izredno neucinkoviti. Ucinkovitost je v Sloveniji “prepovedana” (odtod teznja k “uravnilovki”), saj prinasa “opaznost”. Odtod tudi politika, kakrsna je v Sloveiji. Izvolili boste pretezno nenevarnega tepcka (selfie Boruta, po-r-kajujocega Kahla,… do mandatarskega komedijanta – dvornega norcka), da bo ja oblastnikom naredil cimvec skode.

Vidiš, to si pa dobro napisal, bi morala napisat ali smo učinkoviti ali ne :).
Čeprav glede teh obiskov pa ne vem. Mene je recimo zmotilo v Črni Gori ravno to, da se ni ženska usedla zraven. In to je bila vedno ista scena. Moški del družine se je usedel k obiskom, ženska vedno nekaj delala. Kljub vabilom, da naj se usede zraven.
Bi morala it še na kak obisk v Nemčijo, Avstrijo :). Da vidim kako je pri njih.

Drugače pa se strinjam glede pridnosti in (ne)učinkovitosti. Kar se naše javne uprave tiče (delala v treh različnih službah), je bila povsod učinkovitost na psu. Res se je pa skoz nekaj brkljajo. Telekom pa sploh, tam je bilo pa adijo pamet. Ampak v dveh privat firmah pa je bilo tempirano na polno. Tam je šlo pa v kontra smer, se pravi preveč nadzora, preveč teranja, ne dopuščanja malice in podobno.

Temu se reče posploševanje. Vsak narod ima pridne in tudi lenuhe.

Smo deloven, priden narod. Neučinkovitost pa je posledica “sposobnosti” kadra, ki organizira, menedzira…

Slovenci smo ( bili) delaven narod, ogromno škodo pa nam je naredil komunizem, kjer nisi smel pomoliti glave iz povprečja in priseljevanje z juga, kjer je krivinohvatanje pač del folklore.
Danes se stanje žal zelo počasi popravlja, poglejmo primer Akrapoviča, Boskarola in podobnih uspešnežev, ko je bilo čas kanalizirati NJIHOV dobiček je mesečnik vpil tatovi , davčni utajevalci, dokler delo in zaslužek ne bosta postali vrednoti, do tlej ne bo bolje, ko bodo tisti kateri so z delom zaslužili bolj spoštovani kot lopovi tipa balkanski šerif, kjer ljudstvo ceni kako elegantno je kradel.
Čaka nas še dolg proces normalizacije !

Bi znalo povsem držati.
Jaz se spomnim OŠ (takrat je bila še YU, delno pa Slo). Tam si bil kaznovan, če si bil nadpovprečen. Čudno, ampak žal je bilo tako.

Pa smo spet pri kosti, ki jo je vrgla SDS.

slovenci delamo več tudi od zahodnjakov, vendar manj naredimo. to pa zaradi nesposobih vodstev, slabe organizacije in požrtnih delodajalcev, ki raje vlagajo v svoj žep kot v tehnologijo, da o plačah sploh ne govorimo. posledično je cenjen tisti, ki veliko dela, koliko naredi, je manj pomembno. na žalost pa se je takšna filozofija prijela tudi navadnih ljudi. za lenuha velja tisti,, ki manj dela, čeprav naredi več kot tisti, ki dela več.

Ne ti mene mešat z SDS, ta zadnja stranka, ki bi jo volila. Tako, da ne mešaj te teme z SDS (vodi jih nekdaj zelo zagret komunist, diplomant rdečega faksa).

Ja, že Desi je izpostavil učinkovitost.
Pa mislim, da imaš tudi ti prav.
Skoz nekaj brkljamo, učinka pa ni ta pravega.
Postavlja se pa vprašanje kako naj nek posameznik izpleza ven iz tega. Se mi zdi, da je zelo malo dobrih kolektivov, firm, kjer so učinkoviti in je učinkovitost tudi nagrajena.

S severom in sredino Italije se ne moremo primerjat po učinkovitosti in pridnosti. Primerjamo se lahko edino s Sicilijo in skrajnim jugom Italije, tam je BDP primerljiv s Slovenskim.

Bi znalo povsem držati.
Jaz se spomnim OŠ (takrat je bila še YU, delno pa Slo). Tam si bil kaznovan, če si bil nadpovprečen. Čudno, ampak žal je bilo tako.
[/quote]

Ne drzi. Nadpovprecni smo bili vedno predstavljeni kot vzor in prav pretiravali so z vsemi temi ceremonijali, na katerih smo s pionirskimi cepicami in rutkami stali kot izlozbene lutke.

Kot receno. Posplosevanje gor ali dol, neke druzbene karakteristike so prisotne, sicer ne bi mogli govoriti o skupinah, organizacijah,… narodih (in njih lastnostih).

Tezko. Edino skozi gromozansko samoodrekanje bo druzba pripoznala “prav” (primer one biatlonke, ki se je skoraj pohabila – in postala nacionalna junakinja). Proces poteka pocasi in treba je preprosto zaceti na mikronivoju (druzina, soseska, neka “mini firma”, itd.)

Recimo imaš v Lombardiji, kjer živi največ Italijanov 41,000 BDP PER CAPITA medtem ko imaš v osrednji sloveniji, ki naj bi bila najbolj razvita 28,000 BDP PER CAPITA. Torej zaostajamo veliko. Italija je velika država in ja jug Italije zaostaja, vseeno pa je bedno kar neko posploševanje.

In prav tako BDP na prebivalca ne pove vse. Majnše države zlahka imajo višji standard medtem ko velike države težje. Recimo imaš davčne oaze, kjer imajo ultra visok BDP na prebivalca zaradi tujih bogatašev in podjetij. Narod pa na pragu revščine.

Ok bil si del ceremonije, tvoj uspeh je bil zaželjen, ampak ne prevelik, v kolikor pa je nekdo kateremu uspehi niso pripadali ker je bil pač z napačne strani, hotel nekaj doseči so ga zminirali, komu se boš pritožil, sošolci so videli in povedali da si znal vse, ocene nad 3 pa nisi mogel dobiti.
Sam sem bil eden tistih, več kot 3 mi ni pripadalo, v petem ko smo šli iz podružnice na centralo sem naenkrat začel pa dobivati štirice , petice…
Kot otrok se tega ne zavedaš, zaveš se šele kasnjej ko vidiš kako je lavfal sistem.

Jaz sem bi z zelo napacne strani, tako da – ne, ne bo drzalo. Se toliko bolj so me povelicevali (za lastno samopromocijo seveda).

8 let odlicnjak (cefur v slovenski soli), prejemnik cankarjevih, vegovih in kaj jaz vem vse se kaksnih priznanj… ded pa do smrti na strani klera (pravoslavni pop). Tako da…

Ne, lenuh slovenceljski, za tvoje slabe ocene ni bil kriv komunizem, kriv si bil sam in tvoja lenoba, je pa to prikladen izgovor, tako kot za vsakega luzerja.

Generacije Slovencev po svetu so spoznane za zelo marljive in natančne delavce. Ker so bil generacije ljudi tako vzgajane. Današnja mladina v povprečju ni niti preveč pridna in niti preveč brihtna, seveda je kot v vsaki skupini tudi globok odklon tako navzgor kot navzdol.

Da, tocno to pravim tudi sam: ce hoce Slovenec uspeti, mora zdoma, s trebuhom za kruhom, kjer je druzba bolj tolerantna (ali celo vzpodbudna) do nadpovprecnih.

Ne drzi. Nadpovprecni smo bili vedno predstavljeni kot vzor in prav pretiravali so z vsemi temi ceremonijali, na katerih smo s pionirskimi cepicami in rutkami stali kot izlozbene lutke.
[/quote]

Pri nas smo bili kaznovani.
Imeli smo celodnevni pouk. Dobili smo naloge (v bistvu domače naloge), ki smo jih morali delati v šoli. In potem tisti, ki smo prej naredili, smo bili kaznovani. Čeprav smo bili hitri in učinkoviti, smo morali sedeti v klopi, biti pri miru, tiho in se dolgočasiti. Tu in tam se je našel kak pameten učitelj, da nam je dal dodatne naloge, da se nismo dolgočasili. Ni smo pa smeli recimo it na dvorišče in dirkati za žogo. To je bila čista muka zame. Potem so to k sreči odpraivli. Smo dobili domače naloge, naredili smo jih doma, ko si opravil, si lahko šel ven, v naravo.
Aja, pa odličnjaki smo morali vedno učiti sošolce. Pa ni problem, če je šlo za take, ki se težje učijo. Ampak pomagati smo morali tudi lenuhom, namesto njih delat naloge, in tako naprej. Meni so obesili eno tako pijavko, obup. Tistim, ki so imeli težave, sem z vesljem pomagala, ampak pijavke so pa čisto druga zgodba. Žal določena s strani učiteljice.