Pri meni je ravno obratno. Moj oče je len, pasiven in nima nobene hrbtenice, zato sem vedno izbirala partnerje, ki so ravno kontra. Torej da so delovni, posledično so bili uspešni, ki so odločni in imajo svoje lastno mnenje.

Tudi jaz tega ne štekam.
Moj oče ga rad pije, jaz se pijancev izogibam kot hudič križa.
Moj oče ponižuje ženske, jaz se ogibam moških, ki nimajo spoštljivega odnosa do žensk.

Ker so starši tvoji vzorci in se ti zdi normalno, to je to, kar poznaš.
Kontra partnerje si si izbrala, ker se zavedaš, da takega partnerja ne maraš, da ti ne ustreza in izbrala si njegovo nasprotje.

To velja v glavnem za odklone – pijača, nasilje itd. Ker menda poznaš iz otroštva samo tak vzorec odnosov in ga “znaš živeti”.
Če znaš te vzorce pri sebi pravočasno predelati, potem seveda iščeš nasprotje, ampak to ni kar samoumevno ali lahko.

Linija najmanjšega odpora; ker je tako najlažje ali ker mislijo, da si samo to zaslužijo, kar poznajo. Pasivnost. Moj je bil mojemu očetu podoben v toliko, da je bil neprisoten oče dokler se ni ločil.

Tudi moj oče je tak kot si ti avtorica, predvsem len, lesena ograja vsa gnila, on ne zna niti dilce zamenjati. Bo cel dan vandral okoli, ampak da bi pa kaj naredil, to pa ne. Imam moža, ki zna vse delati, od lesa, vse zna popraviti, loteva se vsega in naredi bolj profi kot strokovna ekipa. Je ravno kontra očetu. Ker take moške ne prenesem. Kako to zgleda ko imaš očeta copato? Ko se najemnikom ne upa reči, naj nekaj uredijo. Na koncu sem jim jaz rekla in stvar se je uredila (pa sem bila najstnica). Ves čas sem bežala stran od takega profila ljudi kot je moj fotr.

Ali iščeš takega s podobnimi značilnostmi zato, ker očeta tako zelo občuduješ ali pa čisto kontra, ker si po načinu življenja nista blizu.
Moj oče isti. Len, teorija pred prakso, kavč in televizija sta za njega nebesa. V mojih očeh zapravlja življenje, ker verjamem, da zmore več kot to, njemu pa je verjetno tako najbolj udobno. Sicer včasih razmišljam, da ne more drugače, torej vsak po svoje 😊 Ampak dobro, da lahko izbiramo 😊 Si ne predstavljam, da pristanem s takim kot je moj oče.

Moj oce in moj moz imata eno skupno lastnost,ki se ji rece druzina je svetinja .
Drugace sta pa karakterno cisto razlicna. Moj moz resen,zamerljiv in redkobeseden. Oce se skoz heca,sploh ni zamerljiv in rad se pogovarja.

Ljudje si izbiramo partnerje TUDI na osnovi DRUŽINSKEGA MANJKA. Ne zgolj enega od staršev.
Vsaka družina ima “slepo pego”, nekaj, česar ne obvladuje (izjema so izredno zdrave družine, a teh je izredno malo).
“Obvladovanje” je mišljeno čutenje in čustvovanje. Tipično izogibanje je tako: jeza, sreča.. kjer ljudje ne znajo izraziti ne prvo, ne drugo.

Bežanje pred nekim zunanje opaznim, družbeno priznanim manjkom ali celo boleznijo starša, te ne osvobodi manjka družine. Morda se izogneš partnerju alkoholiku.. bo pač abstinent a enako manipulativen oz. Ste to postali vi.

Otroci imajo vedno vsaj dva vzorca pred seboj: oba starša. Lahko sledijo enemu ali drugemu (pri nasilnem staršu dokaj izrazito postanajo ali enako nasilni, ga prenašajo naprej, ali postanejo žrtev) običajno gre za kombinacije vedenjskih vzorcev, podobno kot nam genetika daje mešanico izgledov staršev in starih strašev (od katerih celo fobije podedujemo preko DNK! Le te namreč preskočijo en rod).

Ne poiščeš si torej istega partnerja, kot je mama ali oče.. temveč partnerja, ki v življenju ni osvojil istih stvari (je “manjkal v šoli”).. da potem skupaj poustvarita družinski vzorec (obeh družin).
V idealni verziji manjkajoče osvojita, napredujeta.. in nekje do 50 leta dohitijo stanje zelo zdravih družin (pravi longitudinalna Oxfordska študija).
V statistično bolj pogosti, nekaj osvojijo, nekje obtičijo.
V negativni verziji pa je partnerstvo seštevek vseh strahov: njenih, njegovih, njenih staršev in njegovih strašev.

Vse o omenjenem najdete v knjigi Robin Skynnerja in John Cleesa:
Družine in kako jih preživeti – o manjku družin – kako družina čustva, ki jih ne obvladuje skriva za “pano”.. in kako so nam ljudje z istim manjkom privlačni ter še vse ostalo o partnerstvu in otroštvu

– Življenje in kako ga preživeti – študija pogleda na življenje iz perspektive zelo zdravih družin… je v bistvu nadaljevanje prvega dela: Družine in kako jih preživeti.

Obe knjigi sta “biblija” tudi za terapevte (kjer si to poimenovanje zasljužijo zgolj psihiatri in klinični psihologi).

Tudi jaz tega ne štekam.
Moj oče ga rad pije, jaz se pijancev izogibam kot hudič križa.
Moj oče ponižuje ženske, jaz se ogibam moških, ki nimajo spoštljivega odnosa do žensk.
[/quote]

enako jaz … ampak naletela sem na treznega in prijaznega … čez nekaj časa se je pokazalo, da je fotrova kopija, sicer ni pil, drugače pa postal grozen kot oče

takega izberemo zato, ker drugega plesa ne obvladamo, tu se počutimo domače … in z našo ljubeznijo do takega hočemo dobiti očetovo ljubezen … ne gre, zato je bolje biti sam

enako jaz … ampak naletela sem na treznega in prijaznega … čez nekaj časa se je pokazalo, da je fotrova kopija, sicer ni pil, drugače pa postal grozen kot oče

takega izberemo zato, ker drugega plesa ne obvladamo, tu se počutimo domače … in z našo ljubeznijo do takega hočemo dobiti očetovo ljubezen … ne gre, zato je bolje biti sam
[/quote]

Tole je res . Marsikdaj se potem izkaže, da izberemo partnerja, ki najprej mislimo, da je boljši,miren, prijazen, ne pije, ni nasilen…potem pa se izkaže, čez 10-20 letr, da je isti kot oče. Včasih, oziroma kar pogosto, se tista prava narava človeka pokaže šele v kasnejših letih..
Te ženske pa, kot da jih nekako neka nevidna sila vleče tja, h takemu partnerju, ali pa, da ker imajo same isti vzorec kot mama, ista dinamika, ki so jo pridobile že v otroštvu, mladosti..nekako partnerja “prisilijo” v to, da postane takšen , oziroma podoben očetu..Poznam, ker delam na tem področju.

Tako da dostikrat ženske, v dobri veri, da ne bodo imele nasilnega, pijanca, ne vem kakega še partnerja, naletijo prav na takega, čeprav na začetku ne kaže na to.
Seveda so izjeme, ampak dostikrat je pa točno tako.

Ali iščeš takega s podobnimi značilnostmi zato, ker očeta tako zelo občuduješ ali pa čisto kontra, ker si po načinu življenja nista blizu.
Moj oče isti. Len, teorija pred prakso, kavč in televizija sta za njega nebesa. V mojih očeh zapravlja življenje, ker verjamem, da zmore več kot to, njemu pa je verjetno tako najbolj udobno. Sicer včasih razmišljam, da ne more drugače, torej vsak po svoje 😊 Ampak dobro, da lahko izbiramo 😊 Si ne predstavljam, da pristanem s takim kot je moj oče.
[/quote]

Zanimivo je tole prebrati o tvojem očetu. Jaz zelo spoštujem tako svojega očeta, kakor tudi svojo mamo, ki sta mi vedno bila in sta mi še sedaj velik vzor, tudi stare starše zelo spoštujem, čeprav jih je sedaj nekaj že pokojnih. Res je najpomembneje, da imamo lastno hrbtenico, si ustvarimo lastno mnenje, za katerim stojimo in da smo odprti tudi na konstruktivne kritike in znamo sprejet dejstvo, da se lahko včasih tudi motimo in znamo nato svoje zmote popravit, kar je najlažje početi ob osebi, ki ti veliko pomeni, s katero čutiš povezavo, katera je tvoj/a partner/ka.

Ampak ti si pa res poznavalka na vseh področjih!
Čakam, da boš začela deliti še računovodske nasvete, pa bo MON spet tak, kot je bil nekoč.

Ocitno ni pravila. Moj oce je bil deloven izbrala pa sem moza,ki odlasa in vse na pol potem naredi. Ocitno sem mislila, da so vsi moski taki kot je bil moj oce ali kaj. Pravil je nesteto torej. Ali se prej (v primarni druzini) ali kasneje (v zakonu) naucis je pa ocitno vse skupaj zivljenska lekcija. Pa ni bil ne en ne drug slab. Oba zaupanja vredna cloveka samo en delaven drug pa len. Pa se pejt :).

Moj je top oče in mož in provider, enako kot je bil moj oče. Samo želim si lahko, da bo hči si jemala vatle po njem.

Ampak ti si pa res poznavalka na vseh področjih!
Čakam, da boš začela deliti še računovodske nasvete, pa bo MON spet tak, kot je bil nekoč.
[/quote]

Lej, s temle preganjanjem mene po vseh temah, samo smetiš forum.
Ti bom odprla posebno temo, pa si daj duška. Išči “Na tapeti” in mogoče pusti ljudem, da se pogovarjajo o temah, ne o pa vedno znova o Repliki.

Tole je res . Marsikdaj se potem izkaže, da izberemo partnerja, ki najprej mislimo, da je boljši,miren, prijazen, ne pije, ni nasilen…potem pa se izkaže, čez 10-20 letr, da je isti kot oče. Včasih, oziroma kar pogosto, se tista prava narava človeka pokaže šele v kasnejših letih..
Te ženske pa, kot da jih nekako neka nevidna sila vleče tja, h takemu partnerju, ali pa, da ker imajo same isti vzorec kot mama, ista dinamika, ki so jo pridobile že v otroštvu, mladosti..nekako partnerja “prisilijo” v to, da postane takšen , oziroma podoben očetu..Poznam, ker delam na tem področju.

Tako da dostikrat ženske, v dobri veri, da ne bodo imele nasilnega, pijanca, ne vem kakega še partnerja, naletijo prav na takega, čeprav na začetku ne kaže na to.
Seveda so izjeme, ampak dostikrat je pa točno tako.
[/quote]

res je.

Zanimivo je tole prebrati o tvojem očetu. Jaz zelo spoštujem tako svojega očeta, kakor tudi svojo mamo, ki sta mi vedno bila in sta mi še sedaj velik vzor, tudi stare starše zelo spoštujem, čeprav jih je sedaj nekaj že pokojnih. Res je najpomembneje, da imamo lastno hrbtenico, si ustvarimo lastno mnenje, za katerim stojimo in da smo odprti tudi na konstruktivne kritike in znamo sprejet dejstvo, da se lahko včasih tudi motimo in znamo nato svoje zmote popravit, kar je najlažje početi ob osebi, ki ti veliko pomeni, s katero čutiš povezavo, katera je tvoj/a partner/ka.
[/quote]
Ljudje, ki spoštujejo svoje starše vsepovprek, brez neke utemeljitive, se ponavadi izkažejo za manipulativne osebnosti. Njihovo “spoštovanje” pa le orodje za manipulacijo partnerja. Sebe lahko namreč prikazujejo v idealni luči (saj so imeli “idealne” starše) in s tem potem sejejo dvom in posledično pridobivajo nadzor nad drugim.

Ne gre sicer za vaš primer, ker ste lepo zapisali, da ste zmotljivi (to manipulatorji težko zmorejo, če že pa s točno željenim šahovskim namenom, ki se bo pokazal čez 13 potez).

Spoštovati je moč tiste starše, ki so spoštovali vašo različnost. Se pravi, da so vas spodbujali, čeprav ste bili različni v idealnih razmerah.. oz. Je dovolj že to, da vas ne poskušajo oblikovati po svojem vzoru.
Če pa spoštuješ starša na osnovi avtoritete, ki jo je uveljavljal.. ne gre za spoštovanje, temveč ponižnost. In potem smo spet pri manipulaciji.

Lej, s temle preganjanjem mene po vseh temah, samo smetiš forum.
Ti bom odprla posebno temo, pa si daj duška. Išči “Na tapeti” in mogoče pusti ljudem, da se pogovarjajo o temah, ne o pa vedno znova o Repliki.
[/quote]
Eh, tole je prvič, da sem se oglasila v katerikoli temi v zvezi s teboj. Asociacija se je porajala sama od sebe – najbrž ne z lufta, glede na tvoj odziv.
Ti kar uživaj dalje, bodi požegnana 🙂

My father. 🤗

Lej, s temle preganjanjem mene po vseh temah, samo smetiš forum.
Ti bom odprla posebno temo, pa si daj duška. Išči “Na tapeti” in mogoče pusti ljudem, da se pogovarjajo o temah, ne o pa vedno znova o Repliki.
[/quote]
Ampak resno, nisi pomembna v meri, da se to svetovno pozna. Moraš biti ekspert na … Ne biti tako. 🤔

Bi rekla da to kar drži. Starejša sem bolj opažam podobnosti – oba sta zelo tehnični tip oz. “naredi sam”, oba zelo varčna, še razmišljata podobno. Občasno zelo tečna zadeva sploh ker v vsaki zadevi potegneta skupaj in potem se to “modrovanje” ne konča dokler ne popustiš.

Naša notranja moč je v tem, da smo kar smo in da to pustimo biti tudi drugim.
Če nekdo nekoga hoče prepričati, da je “pes”, čeprav je “mačka”, je jasen znak, da z njim manipulira, poleg še vseh ostalih načinov manipulacije. . če hočeš psa, si izberi psa ne pa mačko, da jo spreminjaš v psa.. to nima nobenega smisla..

Pri meni to pravilo ne drži. Oba, moj oče in moj mož sta zelo dobra človeka, ju imam rada in zelo spoštujem. A bolj različna kot sta si, skoraj ne bi mogla biti.

Ker so starši tvoji vzorci in se ti zdi normalno, to je to, kar poznaš.
Kontra partnerje si si izbrala, ker se zavedaš, da takega partnerja ne maraš, da ti ne ustreza in izbrala si njegovo nasprotje.
[/quote]

Točno tako, še to bi dodal, tako kot so se starši obnašali do nas po nekem avtomatizmu prepoznavamo kot “ljubezen” in zato se zaljubljamo v podobne. Če pa se napak zavedaš, in imaš izdelan svoj vzorec zdravega pa ravnaš drugače.