Skupni ali ločeni računi v zvezi
V kratkem se moram poročiti, pa me zanima kako imate urejeno s financami.
Midva bova imela ločeno, ker je fant zapravljiv in mu že sredi meseca zmanjka denarja in potem prosi mene, moje starše, svoje starše in kolege, pa nima slabe plače (1.600 €)
Bojim se, da bom ostala brez vsega denarja in mi bo konec meseca zmanjkalo za osnovno hrano, saj mu kmalu ne bo nihče več nič posodil?
Ali mi priporočate ločene račune, kar se meni zdi najboljše?
Hvala
Slaba provokacija. Kaj boljšega si izmisli.
[/quote]
Jaz pa verjamem, ker sam poznam kar par takih primerov. Sodelavec si privošči čisto vse kar si zaželi in bog ne daj, da mu doma samo kdo kaj reče..
Zna biti nasilen, če ni vse po njegovo, medtem ko njegova žena ni videla frizerja že par let.
Jo malo postriže njena sestra, otroci so v starih cunjah… ampak važno da ostane čimveč za glavo družine!
nikarte se ne stoj poročat z zapravljivcem. Moje lastne bridke izkušnje so me naučile, da je podoben ali enak finančni način življenja eden bistvenih temeljev za obstoj zakonske zveze.
Če se ne ujemata v načinu trošenja denarja, se tudi sicer ne bosta in zveza je obsojena na propad, ti pa na morebitno dolgoletno plačevanje dolgov.
Kljub temu da je v ločitvenem postopku pri notarju bivša žena svoj kredit prevzela izključno nase lahko banka v določenih primerih še vedno terja od mene čeprav nisem bil porok pri kreditu. Pač banka je vedela da je bila bivša žena v času najema kredita poročena in je to upoštevala pri pridobitvi kredita.
Ne, ni se ti treba poročiti in biti soodgovorna za dolgove, ki si jih bo zelo verjetno nakopal.
Čisto kruto realno. Tudi če si noseča, je bistveno lažje skrbeti zase in za otroma s svojo plačo in preživnino, ki jo mora plačevati, kot za vse tri z tvojo plačo.
Njegova bo tako “izpuhtela” in za dolgove boš soodgovorna. Črni oblaki so nad vajino zvezo, misli nase.
Seveda je skupno, Imata pa obenem komot tudi vsak svoj denar.
Naredita takole: zapišita si vse mesečne stroške, račune, zavarovanja, stroške za hrano, avto, vse. Seštejta. Končna vsota so vajine mesečne potrebe, v ta “žakelj” prispevajta vsak polovico, ostalo ostane vsakemu za lastne potrebe.
Zdaj . – kako ga boš prepričala da bo recimo tudi on raje varčeval, kot vse zagonil, je pa druga pesem
Zakaj se moraš poročiti? Si noseča in pišeš iz neke daljne preteklosti? Te bodo kamenjali, če se ne? Te je oča obljubil, ker je gospodarju dolg naredil?
(ok, to je pač spet tema provokacija, ampak odgovorim vseeno… če komu kaj prav pride…)
Midva z možem: skupen račun, vsak vzame, kolikor potrebuje, za karkoli že. Njegovi prihodki so cca 6 kratnik mojih. Vsi trajniki so s tega računa, tudi pretok na varčevalne. Pooblaščena oba za vse, lastnika vsega, kar imava, sva oba (nepremičnine, avtomobila etc). Nisva zapravljiva, o večjih zadevah se pogovoriva, če to res potrebujemo, za nujne stvari pač ne diskutirava kaj dosti in kupiva. Če bi jaz kupila kaj dražjega, recimo kar je čez par sto eur, mu posebej prej povem, ker mu pač povem. Ni me sam prosil za to, se mi pa zdi prav, glede na neravnovesje v prihodku. Mož je racionalen in skrben tip človeka, prav tako sem jaz, škrta pa nisva. Glede financ in vsega ostalega vlada popolno zaupanje, saj zaenkrat ni bilo nobenega razloga za kaj drugega.
Pred 15 leti, takratni fant: vse ločeno, obvezno. Človek ni imel pojma, kako z denarjem, zaslužil več kot jaz in se s tem tudi hvalil, zapravil pa vse to in še moje zraven (ni imel za bencin, dopust, kak obrok zunaj, za trgovino…). Kam je to dal, dejansko ne vem, vedno je govoril o nekih ‘pokrivanjih starih lukenj’, dvakrat je tudi vzel kredit za pokrit kredit in še malo viška (in potem del tega kar takoj posodil kakemu kolegu, ki so ne vem kako takoj izvedeli, da ima nekaj ‘viška’, on pa ni znal reči ne. Prisilila sem ga parkrat, da je težil za vračilo in da je sploh dobil kaj nazaj.
Sposojal si je pri upokojenih starših, več časa živel zastonj v stanovanju od sorodnika, nato v zgornjem štuku staršev… res ne vem, evo, kam je šel ves denar. Mogoče je skrivaj igral na srečo ali kaj. Ko je imel kaj viška, je v hipu kupil kako glupost – recimo najnovejši playstation, ki je stal toliko kot nov pralni stroj. Ko sem mu težila, pa je rekel – saj ne rabim pralnega stroja. Mislim…….. Ker sem jaz pravo nasprotje takega ravnanja, sva šla po par letih narazen.
Moja starša: vsak svoj račun za svojo plačo, na vsakemu pooblaščena oba. Oče imel večji prihodek, je plačal vse položnice, dopuste, večje nakupe… mami pa s svojega za otroke, trgovino, bencin za svoj avto… pa tudi z njegovo kartico kaj. Oponašal ji je tako kar naprej, ne glede na to, s katerega računa je plačala. A je treba 4 jogurte namesto 3… jooooj. Pa je doma držala pokonci 3,75 vogala, kar se tiče otrok, gospodinjstva… Vse je bilo tudi pisano na očeta, razen njen clio. To krivico (meni se je to vedno zdelo prav sramotno, kolikor je dejansko naredila za nas, edino plačo je imela pač manjšo) smo potem popravljali po njegovi smrti, da je takoj izločala polovico in je bila očetova dediščina res samo druga polovica.
Na sploh: vezati se dolgoročno z nekom, ki ima povsem drugačen pogled na finance, je zelo tvegana zadeva. Kreg se žal vse prevečkrat začne in konča pri denarju. Prej te bo šibki člen dol potegnil kot močnejši dvignil gor…
Poročiti se moram, ker stanujeva pri njemu na podstrešju, sem noseča in bom brez službe po porodu….
Je rekel, da če se ne bom poročila ne bo priznal otroka in tudi ne bo nič plačeval!
[/quote]
ja kaj boš pa ti potem imela na računu, če boš brezposelna, brez strehe nad glavo?
No vsaj rit ti pa dobro služi.
Vedno je v zvezi eden bolj zapravljiv, kot drug. Če ne gre ravno za ekstremno zapravljanje, potem se da vse uskladiti.
Že to, da si noseča in se boš poročila z nekom, ki si že zdaj sposoja naokoli, je znak TVOJE neodgovornosti.
Sori, ampak karkorkoli bosta imela urejeno, boš takratko potegnila ti. Če mu že zdaj vsi posojate, a bo potem kaj drugače? Pa da ti postavlja pogoje glede priznanja otroka? Punca, pri vama že diši po batinah.
Veliko sreče ti želim, rabila jo boš.