Poznam primere, kjer so ljudje živeli zelo nezdravo.
Pili, kadili in se prekomerno nažirali s hrano skoraj celo življenje, ter dočakali visoko starost
(nad 90 let).
Poznam pa tudi par primerov popolnoma zdravega življenja … izbrana hrana (bio, eko),
redno ukvarjanje s športom (dobra psihofizično stanje), nobenih cigaret in pijače, zmernost pri vsem, predvsem pa umirjeno življenje pa so hudo zboleli okrog 30 leta.

Pa recimo tisti, ki so več let preživeli v taborišču in preživeli, pa so dočakali tudi visoko starost, kljub slabi prehrani in trpljenju.

Torej tudi samo zdravo življenje in optimizem nista zagotovilo, da zmanjšamo ali se celo ubranimo pred “najhujšim”.

Tako, da menim, da te smernice, ki nam jih “trosijo” vsak dan kot prevetivo pred boleznimi mogoče vplivajo na zdravje minimalno, ne pa odločilno.

Zakaj nekaterim ljudem “nezdravo življenje” nič ne škodi, drugim pa očitno vse škodi, tudi zdravo življenje?

Zdravo življenje ne škodi.

Psiha.

Glede na življenjske izkušnje je bistvo v mislih in čustvih. Če ima človek pozitivne misli (um je zelo pomemben) in čustva (so pa posledica misli), če odpušča, če je razumevajoč, če ne goji zamer, če zna na življenje gledati s svetle plati, če se znamo resnično sprostiti, če imamo močno voljo do življenja ipd. ipd., potem ima manjše možnosti, da zbolimo.

Daleč največ jih zboli ravno od teh, ki se ravnajo po trendu in zblaznijo s prehrano in kao zdravo živijo, ker so nasedli nategom, padli v obsedenost, od katerih imajo drugi koristi, sami pa le škodo. Človek ima z razlogom dan vonj , okus, občutek žeje, lakote, pa zmerno delat je seveda treba, razna športaja tega ne morejo nadomestit. Takoj , ko se človek začne obremenjevat s hrano, koliko česa, kaj sme, kaj ne sme, je že moten v betici. Kmalu zboli še telo, zaradi nepravilnosti, ki jih počne s sabo, proti zahtevam lastnega telesa.

Glede na življenjske izkušnje bi rekla, da je bistvo v mislih in čustvih. Če ima človek pozitivne misli v umu in uravnovešena čustva (so pa posledica misli), če odpušča oz. ne goji zamer, če se zna veliko smejati, č, če zna na življenje gledati s svetle plati, če se znamo resnično sprostiti, če imamo močno voljo do življenja, če je razumevajo ipd. ipd., potem ima verjetno manjše možnosti, da zboli. Marsikaj lahko v žilvjenju ponaredimo, te stvari pa je težje upravljati. S tem bi se tudi morali več ukvarjati.

Glede na življenjske izkušnje bi rekla, da je bistvo v mislih in čustvih. Če ima človek pozitivne misli v umu in uravnovešena čustva (so pa posledica misli), če odpušča oz. ne goji zamer, če se zna veliko smejati, č, če zna na življenje gledati s svetle plati, če se znamo resnično sprostiti, če imamo močno voljo do življenja, če je razumevajo ipd. ipd., potem ima verjetno manjše možnosti, da zboli. Marsikaj lahko v žilvjenju ponaredimo, te stvari pa je težje upravljati. S tem bi se tudi morali več ukvarjati.
[/quote]
A bejž no, kolikokrat boš pa to še ponovilo, misleč, akko si nekaj neverjetno pametnega napisalo?😅 Tega ni, stalna pozitivnost je zgolj igranje in hinavščina, taki ljudje najbolj trpite.

Genetika je veliko, nek imunski sistem imajo, da se ničesar ne nalezejo, brez vnetnih procesov živijo. Niso pa vsi pozitivni, prej bi rekla čustveno omejeni. Poznam osebo že desetletja, ki je ,skoraj lahko rečem, zlobna , zamerljiva, śkodoželjna, samo jamra. Deluje popolnoma brezčutna, težave bližnjih se je ne dotaknejo, velik ego. Zdrava kompletno, 90, živi sama.

Včasih tudi az babovje in obsedence kaj realnega in pametnega napišejo, le da se jih to ne prime.😅

Naša glava tako koleba med ‘zdravimi’ živili in med slastnimi ‘svinjarijami’, da pozabljamo na resnične potrebe svojega telesa. Vsak dojenček ve, kaj in koliko mora pojesti, mi pa smo žal popolnoma zmedeni.

https://www.elle.si/lifestyle/telo-in-duh/se-zaradi-nenehnega-obremenjevanja-s-hujsanjem-redimo/

Veš, tisti, ki ful zdravo živijo in zbolijo mladi, bi verjetno zboleli velik prej, če ne bi zdravo živeli.
Vsi mi imamo zapisano, čemu smo podvrženi, nekaterim boleznim bolj, drugim manj in tem se morda lahko izognemo, a tistim, ki so močneje zapisane, pač ne, lahko samo odložimo z zdravim življenjskim slogom.

Zdrav življenjski slog pa nista le prehrana in rekracija, ampak veliko vlogo igra tudi stanje duha, koliko se kdo obremenjuje, sekira, stres in podobno, na drugi strani pa seveda smeh in optimizem.

Že res, da ta oseba deluje negativno, a očitno ona vso svojo negativo strese ven iz sebe in se potem, ko je sama s sabo, ne obremenjuje več s tem, torej se ne sekira, ni pod stresom in ne nos bremen.

Veš, tisti, ki ful zdravo živijo in zbolijo mladi, bi verjetno zboleli velik prej, če ne bi zdravo živeli.
Vsi mi imamo zapisano, čemu smo podvrženi, nekaterim boleznim bolj, drugim manj in tem se morda lahko izognemo, a tistim, ki so močneje zapisane, pač ne, lahko samo odložimo z zdravim življenjskim slogom.

Zdrav življenjski slog pa nista le prehrana in rekracija, ampak veliko vlogo igra tudi stanje duha, koliko se kdo obremenjuje, sekira, stres in podobno, na drugi strani pa seveda smeh in optimizem.
[/quote]
Ne kvasi, kaj ko bi kdaj kaj prebralo pametnega? Evo, že zgoraj sem ti prilepil verodostojen kratek članek o tvojem zdravem življenju, ki to ni. In tega imaš polno, ampk vi raje kot teleta blodite in plačujete za svojo neumnost.

A bejž no, kolikokrat boš pa to še ponovilo, misleč, akko si nekaj neverjetno pametnega napisalo?😅 Tega ni, stalna pozitivnost je zgolj igranje in hinavščina, taki ljudje najbolj trpite.
[/quote]

Tako.
Človek v tem krutem svetu res ne more biti skoz pozitiven. Ne more.
Glumiti pozitivnost za vsako ceno, pa po moje tudi ni zdravo, ker delaš preko sebe.
Imamo mnogo čustev, ne samo pozitivna.
Če mene moja mati, ki jih ima čez 80 let, ki ji veliko in nesebično pomagam in izpolnjujem razne želje za zahvalo namerno provocira … kako naj ostanem pozitivna?
Ne morem!
Povem ji svoje. Težko se je takoj ohladiti… in iz mene potem kar buhti nakopičen negativna energija, ki sem jo prejela od mame …

Ne kvasi, kaj ko bi kdaj kaj prebralo pametnega? Evo, že zgoraj sem ti prilepil verodostojen kratek članek o tvojem zdravem življenju, ki to ni. In tega imaš polno, ampk vi raje kot teleta blodite in plačujete za svojo neumnost.
[/quote]

Dej se ti malo umiri, ker tvoji psihi zelo skodi, ko takole v luft skaces na vse, a brez vsake osnove!
Pri tem tvojem clanku smo spet pri psihi!
In tudi tvoja psih je zelo pod bremenom, tako da je samo vprasanje dneva, kdaj bos resno podlegel bolezni!

Tako.
Človek v tem krutem svetu res ne more biti skoz pozitiven. Ne more.
Glumiti pozitivnost za vsako ceno, pa po moje tudi ni zdravo, ker delaš preko sebe.
Imamo mnogo čustev, ne samo pozitivna.
Če mene moja mati, ki jih ima čez 80 let, ki ji veliko in nesebično pomagam in izpolnjujem razne želje za zahvalo namerno provocira … kako naj ostanem pozitivna?
Ne morem!
Povem ji svoje. Težko se je takoj ohladiti… in iz mene potem kar buhti nakopičen negativna energija, ki sem jo prejela od mame …
[/quote]

Pac nisi pozitivna oseba in tudi brez mame bi ze kaj nasla, da se nerviras in bruhas negativo.

Biti pozitiven ne pomeni, da glumis, ker potem nisi pozitivec, ampak glumac in biti pozitiven, ne pomeni, da gres preko sebe,niti slucajno, ker ko si pozitiven, poznas svoje limite in delujes v okviru njih, ne pa preko njih!
Sama sem zelo pozitivna oseba, taka sem na sreco od nekdaj, ocitno genetika. A to ne pomeni, da ne cutim tudi negativnih custev, prav tako cutim jezo, strah, zalost in podobno, le predelati jih znam bolj ucinkovito in jim ne dajem vecjega pomena v zivljenju, kot jim pripada. S pozitivnimi custvi se pa hranim in zdravim negativna.
Pri ljudeh je velik problem ravno to, da se prepustite negativnim custvom, pozitivnih se pa bojite!

Dej se ti malo umiri, ker tvoji psihi zelo skodi, ko takole v luft skaces na vse, a brez vsake osnove!
Pri tem tvojem clanku smo spet pri psihi!
In tudi tvoja psih je zelo pod bremenom, tako da je samo vprasanje dneva, kdaj bos resno podlegel bolezni!
[/quote]
Ne bi kaj pametnega prebralo, preden noriš? Zdarvo ni nekaj kar je proti temu, kar ti telo zahteva, to je eno. Drugo, splošne pozitivnosti ni, to je igranje in hinvščina ljudi, ki so moteni in najbolj trpijo. To so neizpodbitna dejstva o katerih se lahko poučiš, vendar ne na tumenih straneh in sekatških nategih, temveč v resni literaturi, veš?

Glede na življenjske izkušnje je bistvo v mislih in čustvih. Če ima človek pozitivne misli (um je zelo pomemben) in čustva (so pa posledica misli), če odpušča, če je razumevajoč, če ne goji zamer, če zna na življenje gledati s svetle plati, če se znamo resnično sprostiti, če imamo močno voljo do življenja ipd. ipd., potem ima manjše možnosti, da zbolimo.
[/quote]

Kaj pa se odpušča? Ter kako?
Da greš v cerkev in daš v bogaj me!

ZNEBITI SE KRIVDE!
Krivda pa nam je VSAJENA!

Vsak naj se vpraša: Rabim to? Čemu potrebujem to krivdo? Mi je to RES potrebno?

Odgovor bo prišel sam.
Z njim osvoboditev.

Tudi ti nisi nikomur NIČ OPROSTILA! Nikar se ne sprenevedaj in sebi ne laži.
Si sebi oprostila?
Kaj pa si morala?
To o oprostitvi je najhujša zloraba, saj vemo koga.
Še vedno naprej vsaja krivdo. Malo se poigraj s tem.
Krivda povzroča najhujše rane. Nje se je potrebno znebiti.
Krivda je umetno vsiljen vzorec, ki nas tišči k tlom cele narode. Kar poglejmo, katere.
Odpuščanje zamenjaj z oPuščanjem, tako bo prav.
Samo to je treba PONOTRANJITI. Brez tega ne bo nič.
Vsi imamo pravico biti zdravi. In to BREZ KEMIKALIJ!

Že res, da ta oseba deluje negativno, a očitno ona vso svojo negativo strese ven iz sebe in se potem, ko je sama s sabo, ne obremenjuje več s tem, torej se ne sekira, ni pod stresom in ne nos bremen.
[/quote]

👍
Zelo dobro razmišljaš in pišeš. Zanimivo je brati tvoje poste.

Pac nisi pozitivna oseba in tudi brez mame bi ze kaj nasla, da se nerviras in bruhas negativo.

Biti pozitiven ne pomeni, da glumis, ker potem nisi pozitivec, ampak glumac in biti pozitiven, ne pomeni, da gres preko sebe,niti slucajno, ker ko si pozitiven, poznas svoje limite in delujes v okviru njih, ne pa preko njih!
Sama sem zelo pozitivna oseba, taka sem na sreco od nekdaj, ocitno genetika. A to ne pomeni, da ne cutim tudi negativnih custev, prav tako cutim jezo, strah, zalost in podobno, le predelati jih znam bolj ucinkovito in jim ne dajem vecjega pomena v zivljenju, kot jim pripada. S pozitivnimi custvi se pa hranim in zdravim negativna.
Pri ljudeh je velik problem ravno to, da se prepustite negativnim custvom, pozitivnih se pa bojite!
[/quote]

Samo multinično si en drek od tega, na ravni 7 letnika nabijaš, ti nisi pozitivna , jaz sem. jaooooo. Absolutne pozitivnosti ni, so le primerni odzivi glede na situacije. Obstaja pa absolutna motenost in domišlajnje, da si pozitivna, to pa vsekakor, ampak to vse drugo prej prinese, kot pa zdravje.😅

Dej se ti malo umiri, ker tvoji psihi zelo skodi, ko takole v luft skaces na vse, a brez vsake osnove!
Pri tem tvojem clanku smo spet pri psihi!
In tudi tvoja psih je zelo pod bremenom, tako da je samo vprasanje dneva, kdaj bos resno podlegel bolezni!
[/quote]

Do not feed the Throll.

Do not feed the Throll.
[/quote]
Nalezte se slabih energij po novem? Da bi se pameti nalezli, ni bojazni ne?😅 Vsak dan ste boljša multinična zarukana drhal, ni kaj.😅

Ti nisi pozitivna, ti igraš, jaz sem pozitivna, piše multinična….. jaooooooo, pa to stare babe, da crkneš od smeha.😅😅😅

Postavila si tako vprašanje, ki mene že dolgo preveva in razmišljam in berem na dolgo o tem. Predvsem pa se mi zdijo tudi zame vsi ti odgovori zelo zanimivi in jih z zanimanjem prebiram.
Jaz se namreč sprašujem, zakaj imam jaz tako močne napade migrene že dvajset, trideset let in mi nihče ne zna pomagati. Nekdo drugi, vključno z mojim partnerjem, pa niti ne ve kaj je to-migrena.
Tako, da ni pomemben vzorec življenja, oba živiva približno po enakih vzorcih, vzrok je nekje drugje in ga more človek sam poiskati pri sebi.
Nekomu pomaga, da živi umirjeno, da se zdravo prehranjuje, da se dovolj giba, nekomu drugemu ustreza nekaj drugega.

Tako.
Človek v tem krutem svetu res ne more biti skoz pozitiven. Ne more.
Glumiti pozitivnost za vsako ceno, pa po moje tudi ni zdravo, ker delaš preko sebe.
Imamo mnogo čustev, ne samo pozitivna.
Če mene moja mati, ki jih ima čez 80 let, ki ji veliko in nesebično pomagam in izpolnjujem razne želje za zahvalo namerno provocira … kako naj ostanem pozitivna?
Ne morem!
Povem ji svoje. Težko se je takoj ohladiti… in iz mene potem kar buhti nakopičen negativna energija, ki sem jo prejela od mame …
[/quote]
se strinjam – jeza ni slaba… če te nekdo zajebava recimo, ti vsak dan zlije ajmer vode iz prvega štuka, ko pšrideš skozi vhodna vrata bloka(karikirani primer), je normalno da ne bos se smejal in govoril, jaz sem pozitiven, jaz ne gojim zamer, jaz se smejim, ker to ni normalno. Ampak je normalnop,da boš če ne prvič, pa drugič že jasno in odločno se postavil zase in povedal sosedu svoje.
Bistvo je da si v stiku sam s seboj,da se ne pretvarjaš, da poveš – poveš, če te nekdo razp. in mu to poveš osebno, daš ven kar čutiš, na civiliziran način seveda in znotraj zakonov, samo delanje pozitivca in igranje nečesa, v sebi ti pa gorijo vsa druga potlačena čustva to ni zdravo.
Tidi jeza je čustvo, ki jo v določenih situacijah občutimo in ni prav in niti ne zdravo,da se pretvarjamo, da tega ni, zato da bomo ugajali okolici. če mene nekdo zajebava namenoma in se krivično znaša nad menoj, je normalno da občutim jezo in to tudi izrazim na civiliziran način brez groženj, ampak izraziti imam pa pravico. In govorim, pišem, povem osebno in takoj…
so pa ljudje, ki se pretvarjajo so tiho, lažejo sami sebi, kako so srečni, igrajo neke situacije in čustva – taki pa ja niso iskreni sami s seboj, zato ne morejo biti niti z drugimi in takim v telesu se nabira tempirana bomba.
zato igranje pozitivizma in nekih misli to ne gre… dela škodo…
in zato poduhovljeni prazni lapmparji, ki prodajajo tudi tukaj razne sodre tolčejo še kako mimo.

Pac nisi pozitivna oseba in tudi brez mame bi ze kaj nasla, da se nerviras in bruhas negativo.

Biti pozitiven ne pomeni, da glumis, ker potem nisi pozitivec, ampak glumac in biti pozitiven, ne pomeni, da gres preko sebe,niti slucajno, ker ko si pozitiven, poznas svoje limite in delujes v okviru njih, ne pa preko njih!
Sama sem zelo pozitivna oseba, taka sem na sreco od nekdaj, ocitno genetika. A to ne pomeni, da ne cutim tudi negativnih custev, prav tako cutim jezo, strah, zalost in podobno, le predelati jih znam bolj ucinkovito in jim ne dajem vecjega pomena v zivljenju, kot jim pripada. S pozitivnimi custvi se pa hranim in zdravim negativna.
Pri ljudeh je velik problem ravno to, da se prepustite negativnim custvom, pozitivnih se pa bojite!
[/quote]
Ti multinično se bojiš še sebe, sicer sploh ne bi bilo multinično.