Najdi forum

Naslovnica Forum Starševski čvek Zahtevnost gimnazije in srednje šole – razlika

Zahtevnost gimnazije in srednje šole – razlika

Naš mulo kot kaže ne bo izdelal prvega letnika gimnazije in razmišljamo, da ne bi ponavljal, ampak bi šel na kakšno srednjo šolo (verjetno ekonomsko ali srednjo upravno-administrativno šolo). Zanima me, kakšna je razlika v zahtevnosti gimnazije in srednje šole, po domače, koliko lažja je srednja šola od gimnazije? Hvala vam za odgovore, lepo se imejte!

No o tem smo govorili v prejšnji temi. Naj se prepiše nekam kar ga zanima in ne nekam, kar bo lažje izdelat.

Navadno poklicna je lažja, ampak ni to point. Otrok rabi motivacijo.

Različnih šol kukr češ, zakaj pa lih na ekonomsko ali upravno? Tam pristanejo vsi ki ne vedo kaj bi. Dajte raziskat kaj otroku leži mater in ga usmerit v življenju …

Otroku ležijo jeziki, zato je pristal na gimnaziji, kjer pa ima probleme z večino ostalih predmetov, ki niso jeziki. Kaj dosti izbirati zdaj žal več ne more, ker so v tem času večinoma vpisna mesta že zasedena, izbira lahko zgolj med tistimi šolami, kjer je še prostor. Lepe želje so lepe, kruta realnost je pa žal kruta.

Kaj pa ga zanima? Lahko tudi gre v srednjo glasbeno. Zakaj pa njega ne vprašaš kam bi šel??
Razlika v zahtevnosti pa ni zelo velika, ampak dokazano gimnazijo ne morejo izdelati učenci, ki so v OŠ stežka dosegali prav dober uspeh in z dosti učenja, ali pa odličen uspeh z veliko odrekanja. Kaj šele, če so pri naravoslovnih predmetih v OŠ imeli zaključene trojke in dvojke – to je znak za bodoče popravce tako v srednji šoli kot v gimnaziji. Bolje, da se vpišejo v srednjo šolo, ki jih veseli, žal pa se veliko splošnim predmetom in veliko učenju ne more nihče izogniti. Bolje se je učiti, še posebno v 3. in 4. letniku, kot si kasneje s slabšim uspehom zapreti vrata za vpis na želeni študij. Več je veselja v mladosti, lažje je pomnjenje in manj časa gre za piflanje. Malo je ljudi, ki preberejo in si zapomnijo. Vaš sin naj gre tja, kamor si sam želi, v takšno šolsko okolje, kjer se bo počutil dobro in mu bo tudi šola šla!

Super, da mu grejo jeziki, še mlad se jih naj nauči, torej mu preostane srednja turistična! Od gimnazije je lažja in naučil se bo kar 3 jezikov. Mislim da imajo na srednji turistični 3 jezike, nemščino in angleščino vsa 4 leta, kot dodatno pa še 1 leto italijanščine ali francoščine.
Kljub temu bo moral pri naravoslovju stisniti zobe, ampak to ni važno, super je, ker ve, kaj želi. Tuji jeziki ga bodo veselili, zato mu bo tudi vse drugo lažje in bo imel motiv končati šolanje.

Kaj pa ga zanima? Lahko tudi gre v srednjo glasbeno. Zakaj pa njega ne vprašaš kam bi šel??
Razlika v zahtevnosti pa ni zelo velika, ampak dokazano gimnazijo ne morejo izdelati učenci, ki so v OŠ stežka dosegali prav dober uspeh in z dosti učenja, ali pa odličen uspeh z veliko odrekanja. Kaj šele, če so pri naravoslovnih predmetih v OŠ imeli zaključene trojke in dvojke – to je znak za bodoče popravce tako v srednji šoli kot v gimnaziji. Bolje, da se vpišejo v srednjo šolo, ki jih veseli, žal pa se veliko splošnim predmetom in veliko učenju ne more nihče izogniti. Bolje se je učiti, še posebno v 3. in 4. letniku, kot si kasneje s slabšim uspehom zapreti vrata za vpis na želeni študij. Več je veselja v mladosti, lažje je pomnjenje in manj časa gre za piflanje. Malo je ljudi, ki preberejo in si zapomnijo. Vaš sin naj gre tja, kamor si sam želi, v takšno šolsko okolje, kjer se bo počutil dobro in mu bo tudi šola šla!
[/quote]

Sin je šel tja, kamor si je želel, pa mu šola ne gre. Želi pa biti učitelj angleščine. Alternativne lastne izbire pa nima.

Super, da mu grejo jeziki, še mlad se jih naj nauči, torej mu preostane srednja turistična! Od gimnazije je lažja in naučil se bo kar 3 jezikov. Mislim da imajo na srednji turistični 3 jezike, nemščino in angleščino vsa 4 leta, kot dodatno pa še 1 leto italijanščine ali francoščine.
Kljub temu bo moral pri naravoslovju stisniti zobe, ampak to ni važno, super je, ker ve, kaj želi. Tuji jeziki ga bodo veselili, zato mu bo tudi vse drugo lažje in bo imel motiv končati šolanje.
[/quote]

Res je, tudi o turistični šoli razmišljamo prav zaradi jezikov. Ima pa nekatere zdravstvene omejitve, zaradi katerih nismo prepričani glede te šole.

Vseeno me predvsem zanima razlika v zahtevnosti naravoslovnih in splošnih predmetov med gimnazijo in srednjimi šolami.

Učitelj angleščne ima univerzitetno izobrazbo in mora za dosego le-te obvladat tudi naravoslovje, ker drugače ne more tako natančnega dela opravljat z učenci. Naj postane prevajalec, se vpiše na turistično, naravoslovje mu bo itak delalo težave ampak malo manj mogoče in potem izbere smer prevajanje? Še vedno lahko učence doma privat instruira! Ne zdaj obupat.

Ne ne, saj ne obupavamo, samo razmišljamo in razglabljamo, kako dalje. Hvala za prijazne nasvete!

Zakaj ne bi ponavljal?
Je manjko pri naravoslovnih predmetih res kritičen ali se mu zraven še malo ne da?
Na kateri gimnaziji je? Če je na kakšni tipa Bežigrad in Poljane, potem mogoče kakšna manj zahtevna gimnazija, če je na manj zahtevni gimnaziji tipa Moste, je pa spet vprašanje, katera srednja šola je manj zahtevna, ker tudi strokovne šole niso “kr neki” ampak imajo v vsakem šolskem učiteljskem kolektivu tudi zelo zahtevne profesorje in če ga trofne zahteven matematik, bo mogoče težje izdelal turistično SŠ, kakor katero od lažjih gimnazij…

Drugi faktor je, kako se počuti v razredu, mu je sam razred fajn, kako se počuti na sami šoli, mu je šola kot šola fajn?
In koliko mu manjka za nadaljevanje v 2. letnik? Malo ali je resno zavozil?

Zakaj ne bi ponavljal?
Je manjko pri naravoslovnih predmetih res kritičen ali se mu zraven še malo ne da?
Na kateri gimnaziji je? Če je na kakšni tipa Bežigrad in Poljane, potem mogoče kakšna manj zahtevna gimnazija, če je na manj zahtevni gimnaziji tipa Moste, je pa spet vprašanje, katera srednja šola je manj zahtevna, ker tudi strokovne šole niso “kr neki” ampak imajo v vsakem šolskem učiteljskem kolektivu tudi zelo zahtevne profesorje in če ga trofne zahteven matematik, bo mogoče težje izdelal turistično SŠ, kakor katero od lažjih gimnazij…

Drugi faktor je, kako se počuti v razredu, mu je sam razred fajn, kako se počuti na sami šoli, mu je šola kot šola fajn?
In koliko mu manjka za nadaljevanje v 2. letnik? Malo ali je resno zavozil?
[/quote]

Manjka mu zelo veliko, verjetno bo kar 5 popravnih. Seveda je zraven tudi lenoba, ampak bojim se, da tudi ob pridnem delu ne bi prišel skozi pri MAT, FIZ in/ali KEM.

Se strinjam, da je boljše, da je prvi v vasi kot zadnji v mestu. Razlika v zahtevnosti je takšna, da bo ekonomsko ali upravno šolo delal brez problemov. Količine snovi sicer ni manj ravno za polovico, mogoče za tretjino manj, pa tudi zahtevnost je nižja, je pa odvisno od predmeta do predmeta. Pa seveda je spet odvisno katera gimnazija, katera srednja šola. Veliko dejavnikov, ampak podpiram vašo odločitev.

Super, hvala za odgovor!

Ker pofavorijo gimnazije 😂 kolikor je bilo tudi brati.
Samostojnost- odločitev. Otrokova. Recimo. 🤷‍♀️ Po novem ni komunikacije🙄😂😂😂Just asking. 🤣😂😂😂

Moti me, da na upravni in na ekonomski ni tujih jezikov, zato otrok tam ne bi imel veselja do učenja. Upravna ima tone zakonov, aktov in pravil in za nekoga z naravoslovnim primanjkljajem ni primerna. Kakšne zdravstvene omejitve pa ima, ali je na vozičku, ali ima strah pred potovanji, vrečko? Če nima nič od tega, ni problem. Vid in sluh nista problem.

Na upravno-administrativni imajo dva tuja jezika (hkrati), ANG in NEM, tako kot ima zdaj na gimnaziji. O zdravstevnih težavah pa nočem preveč razpravljati na javnem forumu. Ena od omejitev je dejansko glede potovanj.

Morate se zavedati še nečesa… študij tujih jezikov na FF je zelo zahteven, sigurno med najtežjimi družboslovnimi poleg prava. Nikakor ne gre za srednješolski način dela (malo se naučiš lekcijo, besede iz te lekcije, narediš par vaj). Vem, da imate do tega še daleč, rešiti morate srednješolski problem, a vendar je opozorilo na mestu, sploh, ker je fantu že gimnazija prezahtevna. Gimnazijski nivo jezikov je zelo nizek proti zahtevnosti na faksu. Bolje, da se o tem razmišlja že sedaj in dobro pozanima. Samo dobronamerno opozorilo.

Ja, saj tako tudi jaz razmišljam. No, najprej naj skupaj spravi neko srednjo šolo, ampak kot zdaj kažejo stvari, si bo moral zastaviti precej skromnejše cilje. Razen če se v naslednjih letih stvari čudežno ne bi obrnile na bolje. Poznam take primere, konec koncev je zdaj tudi puberteta na višku.

Kaj pa glasbena šola, ki ima 2 tuja jezika? Nima 3. jezika. Zgleda ni samostojen glede na strah pred potovanji, nima orientacije, ampak če bo vsaj znal igrati instrumente, pa bo vedno imel lasten sanjski ustvarjalni svet, kamor se lahko vsakič v življenju zateče in se pomiri. Upam da niste blokarji, da bo vsaj lahko doma vadil. Vprašajte ga, kaj misli o tem? Imajo 3 module, priporočam modul A – klavir. Ali mu ne bi bilo to kul, če bi znal igrati. Med naravoslovnimi je pa pač matematika obvezna, če bo hudo, jo bo pač zdeloval z instrukcijami, sicer pa lahko med ostalim naravoslovjem izbere samo 1 predmet npr. biologijo, tako da nikjer nima fizike niti kemije, kaj pravite? Zahtevna je pa vsaka srednja šola, če ni pomnjenja, se mora učiti, normalno. Evo predmetnike :

http://www.kgbl.si/predmetnik-vsi.html

Naj gre raje na 3-letno poklicno ali 4 letno tehnično, po šoli pa delat. če bo skupaj pacal neko srednjo šolo in nato faks, bo potem z muko iskal šiht. Skromnejši cilji niso nujno skromnejši. ne poznam nikogar s poklicno šolo, ki je brez dela.

BREZ zamere ampak da dokazano ne naredijo gimnazije tisti, ki so bili odlični z odrekanje v OŠ je pa hudo bosa.

Jaz sem imela v OŠ matematiko 3 zadnje leto, pa sem zdilala gimnazijo brez popravca pri matematiki (v 4 letih pa sem imela točno enega popravca pri ang. V 2. letniku.

Ne drži. Študij na filozofski ne glede na smer, ne spada med najbolj zahtevne. Ekonomska , pravna, medicina, tehniške fakultete so po zahtevnosti daleč pred filozofsko. Lažja je edino pedagoška.

Poklic bo imel, torej lahko bi postal kuhar, če ni kake zdravstvene omejitve, vedno bo imel službo in počutil se bo vrednega in koristnega. Se mi zdi, da točno tega temu fantu manjka, da se ne počuti dobro, kot da nekako ne bi čutil smisla, zato mu odsvetujem vsako delo s stroji, šraufanje in strojništvo ipd, ker očitno ni tehnični tip in da se ne poškoduje in da ne zasovraži kasneje enolične službe z orodji in še mlad ne doživi obrabe hrbtenice, ker nima kondicije in volje, saj je očitno umetniška duša!

Ne drži. Študij na filozofski ne glede na smer, ne spada med najbolj zahtevne. Ekonomska , pravna, medicina, tehniške fakultete so po zahtevnosti daleč pred filozofsko. Lažja je edino pedagoška.
[/quote]

mah dej nehaj s tem otročjim elitizmom, vsako znanje je za nekaj dobro in predvsem cenjeno – to govorim kot naravoslovec.

Mislim, da je najbolje, da za nasvet prosite svetovalno službo na gimnaziji – z njo se naj pogovori tudi sin.
Pomembna informacija je tudi, ali se sin res uči in trudi, pa mu nikakor ne gre. Ali se mu preprosto ne da, ker nima motivacije. Iz izkušenj lahko povem, da slabe ocene niso odraz nesposobnosti.
V prvem letniku srednje šole sem imela pri petih predmetih negativno zaključene ocene. Kar v praksi pomeni, da nisem smela opravljati popravnih izpitov in sem ponavljala letnik (tudi jaz sem razmišljala o menjavi šole). Problem je bil v pomanjkanju motivacije, v razredu sem se počutila slabo, nisem se vklopila, prav tako so nekatere sošolke o meni širile govorice, me zbadale in pri teh mladih letih mi je bila situacija nevzdržna. Sčasoma sem tudi vedno manj hodila v šolo. Leto kasneje sem dobila novi razred, počutila sem se bolje (celo pri matematiki sem pomagala drugim, leto poprej sem imela negativno).Trenutno zaključujem magistrski študij. Zaradi enega leta ni konec sveta.

Priporočala bi vam, da se s sinom pogovorite in mu pomagate. Situacija je tudi zanj vse prej kot prijetna.

New Report

Close