https://www.iskreni.net/vsebine/druzina/zakaj-imava-skupne-finance

Upam, da je to samo provokacija ali kaj podobnega. Ne razumem zakaj bi katerakoli ženska pristala na kaj takšnega.

Grem vprašat moža, koliko je po njegovem primerno, da porabim mesečno vložkov in koliko se mu zdi primerna cena zanje.

Zakaj sužnje? Midva tudi imava skupne finance. Potrebno je zaupanje in pogovori, kdo, kaj, zakaj…

Pa si videl da je žena predlagala skupne finance?

Po mojem si ti malo narobe razlagaš pojem skupne finance.

Odvisno, kaj se razume pod “upravljanje” – dejstvo je, da so eni ljudje bolj nadarjeni za to, kot drugi, pa to nima s spolom nobene zveze.
In drugo – važno je da tudi žena “pouči” moža, če si on privošči kakšne čudne stroške, tudi če je bil recimo motor v akciji :)) Upravljanje namreč ne pomeni polaščanje cele vsote, ampak pomeni razporejanje, varčevanje, plačevanje obveznosti, itd.

kaj pa je s tem narobe?
to bi pa res rad vedel.

WTF…a je to danes pri nas še možnom..Očitno je.
Upam, da ni dosti tako potlačenih in ponižnih žensk.

pa še to mu razloži, da je prejšnji mesec na WC-ju porabil preveč vode, ker je šel enkrat lulat zato, ker je po štihanju vrta spil eno malo pivo, ki je bilo v akciji v eurospinu…

Dokler je denarja dovolj (prihodki večinoma večji od odhodkov) zna biti zadeva v redu (deluje tudi pri nama, že 30++ let).
Če je pa primanjklaj, zna biti pa hudič !

Z moje strani ni šans tak sistem..Šparava vsak po svoje, to pa ne pomeni, da mož ne ve, koliko imam na banki. Kupujem sama kar hočem, špecerijo ponavadi vecje nakupe mož, jaz bolj za sproti vsak dan..položnice tretjino jaz, ostalo mož, dopuste mož…
Da bi dajala skupaj in potem jaz njemu razlagam, zakaj je dobro, da kupim novo jakno on pa meni zakaj rabi za nove smuči..hvala lepa, niti pod razno..

Pri nama to ne bi šlo. Pa sva pridna pri varčevanju.
Ampak, da pri svojem zaslužku ne bi smela kar tako, kupiti sebi, njemu ali otrokoma nekaj, tako po trenutnem navdihu, ne, to pri meni ne bi šlo.
Finance so “skupne” ampak to ne pomeni, da bi gledala kaj in zakaj zapravi. Problem bi nastal, če je en preveč zapravljiv in če bi se glede razmišljanja pri financah preveč razlikovala.

Pri nama so finance skupne, čeprav vsake na svojem računu. Jaz sem bolj “pridna” pri plačevanju računov in položnic, on je bolj spreten pri vlaganju in varčevanju – ampak oboje gre iz obeh računov. Nenapisano pravilo je, da se posvetujeva o nakupih nad 500 evrov, ali tam okoli.
Tam v članku je samo nerodno napisano, kako mož “poučuje” ženo o nakupovanju – midva se samo medsebojno obveščava, če izveva za kakšno bolj ugodno varianto, saj je to obema v korist.

Pametna in zaupanja vredna oseba.

Zakaj pa misliš, da na ta način tega ne bi mogla? Imaš tako nerazumnega partnerja? 🙂

Da potrebuje posebno postavko v Excelu za psihijatra.

jaz bi rekla, da je nespretno napisano

Glavno, da je ON njo podučil, katere cene so primerne, kaj pomeni akcija in v čem je past potrošniške družbe.
Tak fašističen sistem beleženja vsakega centa tudi pri nama ne bi šel skozi.

Naj mu bog požegna tale članek, ker honorarja si z njim ni zaslužil.

v mojem rodu so ženske – govorim od prapra starih staršev dalje tiste, ki imajo v rokah finance.
si sploh ne predstavljam, da bi meni moj mož govoril kaj lahko in česa ne smem kupit, pa da bi se z njim razpravljala kaj je pameten in potreben nakup in kaj ne. ker sta mi samostojnost in neodvisnost tako rekoč v genih imava midva VSE ločeno in točno veva čigavo je kaj. niti slučajno, da bi se kdaj zgodilo, da greva narazen in bi se za kaj cukala.
tudi moji hčeri nadaljujeta tako tradicijo. ravno pred kratkim se je ena od njiju poročila in pred poroko se je naredial cenitev zetove nepremičnine ter se je to vpisalo pri notarju. točno se ve, kaj je kdo od mladih prinesel v zakon in ko bosta – če bosta – šla kdaj narazen, se bo točno vedelo koliko je kdo imel, koliko prinesel in koliko sta skupaj povečala.

Zakaj pa misliš, da na ta način tega ne bi mogla? Imaš tako nerazumnega partnerja? 🙂
[/quote]

Mah lahko bi, ampak te vse mine, ko te vpraša “ali to res rabiš”. Itak da ja 🙂 🙂 za dušo če ne drugega.
Pa saj za večje nakupe se vedno skup pomeniva kako in kaj. Pri majhnih pa ne. Je pa res, da on na ta način on več privarčuje, ker jaz v tistih “navdihih” ponavadi kupim garderobo za otroka, zase in še kaj zanj. 🙂

Kakšen smisel pa ima poroka, če sta že pred njo razmišljala o tem, da bi šla narazen?
A ne bi bilo ceneje…?

Mojo pobudo za prevzem vodenja financ je žena sprejela z navdušenjem, saj mi zaupa. S tem je pridobila kar nekaj časa. Meni kot moškemu je prineslo potrditev, da tudi z upravljanjem premoženja lahko skrbim za družino.

Ženo sem tudi poučil, katere cene so razumne, katere drage, čeprav so izdelki ali storitve »v akciji«.

no comment

ko bi brala psihopata

Tale stavek je res tema. Ostalo niti ni tako hudo :)))

Pa saj se vidi, na kateri strani in s kaksno vsebino se ukvarja ta spletna stran..so pac obstali nekje v srednjem veku..

Skupne finance pač terjajo zrel odnos, ta pa zrela posameznika.
Midva imava skupne finance, imetje, posteljo, mizo in celo otroke. A ne, res sva čudna.

Skupne finance so nekaj najbolj normalnega v zvzei, drugače sploh ne gre za nobeno zvezo, to beleženje je pa bolno, toliko časa zapravljat za beleženje…eh….tako da… To, jaz moje, ti tvoje sploh niso nobene zveze, le prtegnjena polnoritost ljudi, ki ne vedo več sploh kaj je življenje.