Kaj vas v pisanju drugih najbolj moti (komentar na ravnokar izbrisano temo)?
Če nekdo po vas posuje sol po vaši kozi, se boste začudeno ozrli, kaj vraga se ta osebek gre, se otresli slanega prahu in nadaljevali s svojim početjem. Razen… če je na vaši kozi kaka praska, rana,… takrat vas bo zaskelelo in ujezilo.
Njegove besede so sol in vaša uzaljenost izvira iz ran in prask na vaših dušah. Slednje je potrebno zaceliti, jim nameniti pozornost. In njegova zasluga je, da vas je opomnil na to. Zato bi bilo smotrno, da vašo energijo usmerite v to. Da si namenite nego in skrb, ki jo zasluzite. Ko bodo vaše rane zaceljene, se boste zgolj začudili in otresli nesnago s sebe.
jooj, jaz pa se že tolko razpisala v ono temo, pol pa….zahtevana tema ne obstaja. pa glih nekak v tvojo smer sem zaplula, sam da veter pri meni mal drugač potegne. Ne tako izbrano, ubrano. Sm bolj ta viharna, ha.
Maš pa čist prav. Zakaj se te zapis od tu gor tako dotakne, da še ful dolg časa o tem travmiraš?
Ne prenesem nesramnega pljuvanja, privoščljivosti in večvrednosti.
Sploh ne razumem , kako nekateri nimajo niti najmanjše tolerance, kulture in stila, da bi znali normalno ubesediti svoje negativno stališče.
Je pa res, da me te stvari ne iritirajo kot nekoč.Povsem jasno mi pa je, od kje ta moja povečana pozornost na nesramno obnašanje.
Ja, včasih je čisto dobro, da koga ni več med živimi…Škoda je bila pa že narejena.Za vedno nekje tiči.Tudi če je že čisto majcena in skoraj pozabljena.Je pa tam in za vedno bo.V duši.
Pogosto se zgodi tak ali drugačen, hoten ali nehoten nesporazum s sogovornikom. Smiselno je izgajati iz tega, da obstojajo utemeljeni razlogi zato, da je drugi drugačen od nas, ter izkazati zanimanje za tisto, kar drugi ve (vidi, občuti), mi pa ne, pa se nas (ne-)posredno dotika.
Mene motijo žaljenje in zaničevanje. Je pa tako, tudi v življenju se srečaš s takimi ljudmi, odreagiramo pa vsak po svoje…včasih namenoma tudi sam spustim nivo kulture na raven nekoga, ki mu je to normalno, ponavadi pa elegantno odgovorim v svojem tonu, se obrnem ali preskočim temo na forumu, se nasmehnem in si mislim svoje, ter pozitivno naravnan nadaljujem tam, kjer mi paše. V večini je enostavno preveč škoda časa in energije, včasih pa si celo vzamem vse skupaj kot humoresko.
Ne, ni potrebe, vsaj sam tako menim. Je pa tudi samo dojemanje užaljenosti od osebe do osebe različna. Nekdo je užaljen že, če mu poveš dejstva, spet drug ima visok prag tolerance in ga ne prizadane niti najbolj nizkotna žalitev. Ne vem sicer, kaj te je pripeljalo do odprtja take teme, a se glede na kar pogosto nekulturno pisarjenje nekaterih na tem forumu niti ne čudim, da si si moral malo dušo olajšat😉
pa jaz ne poznam. stara sem 47 let in se ne spomnim, kdaj bi mene kdo užalil ali bi jaz užalila njega. niti ne vem, kdaj bi me kdo prizadel. mogoče kakih 20 let nazaj, ne vem. mi je prav zanimivo koliko vas veliko ve o tej temi povedat, zame pa kot da ne obstaja.
kako pa se človek, ki je užaljen, počuti?
kako pa se počuti tisti, ki goji zamero?
mar ni življenje prekratko za take neumnosti? 🙂
Desi o čem je govora in o kaki temi oziroma koga so se spet lotili?
[/quote]
Obstajajo tri vprašanja, ki jim dajemo posamezniki različno tezo: kdo (kaj), kako in čemu (oz. zakaj). Med pisanjem v temo, ki se je ukvarjala s prvim, je bila ta izbrisana. A ker sam razmišljam predvsem o zadnjih dveh, je bil moj odgovor primeren tudi kot izhodišče novi temi.
Mislim, si zato odprl to temo? Zaradi tistih, ki so zaradi tebe užaljeni?
[/quote]
Ne, ne. Le škoda se mi je zdelo ze napisanega odgovora na drugo temo (s podobno vsebino), ki pa so jo vmes, ko sem pesnil odgovor, ze izbrisali.
Ne vem, kaj je bilo brisano. Ko sem bla mlajša, sem se še kaj pregovarjala. Potem sem se naučila, da povem svoje mnenje in dam vedeti, da nek način komunikacije zame ni sprejemljiv, ker ohranjamo svoje dostojanstvo in zaključim. Pa četudi potem kdo še morda poskuša nadaljevati s svojim načinom. Ko ni odziva, preneha.
Potem lahko govorimo o tem, da ima t.i. rane ali svoje praske tisti, ki se neumorno trudi, da bi koga t.i. užalil. In se lahko vpraša sam, zakaj čuti tako potrebo po tem.
BI svet, kot pravim nedoločniku.
Sredstvo manipulacije, ker jo ljudje uporabljajo, da prikažejo sebe v drugačni luči, da nekoga drugega zavedejo, ker marsikdo ni pozoren na to KAJ JE in KAJ BI BILO … to pa sta dve tko različni stvari- prvo je resnica nekoga drugo pa iluzija. Manipulacija pa ima toliko odtenkov, od zelo razvidnih do tako finih.
Skratka brezjajčno mešanje megle, kjer mešalec beži od sebe in ob tem zavaja drugega.