Poznate tisti občutek, ko se vam koža po hrbtu, vratu in mogoče še po glavi naježi, ko po mnogih letih zaslišite pesem, ki vaši duši odpre portal v preteklost davno pozabljenih spominov in čustev, za katere niti ne veste več, kam bi jih popredalčkali. Gane vas celo tako hudo, da zajokate. Ste že doživeli kaj takšnega?

Veliko takih pesmi me odpelje nazaj v preteklost. Ena pesem me vedno spomni na dan, ko je umrla mama, druga na dan, ko sem spoznala moza, …
Zanimivo je kako mozgani pesmi povezejo s spomini.

Potem bi bila pa tale https://www.youtube.com/watch?v=htNpUAvmnNc zate, da ne boš imela v mislih žalostnih dogodkov;)

itak … pesem Sve ću prodat sutra me je skoraj raztrgala

Moram vidit pošto li su snovi ovih dana
Kolko vrijedi duša, kad je na njoj rana
Kolko košta onaj miris loze pokraj trijema
A koliko starost, kad uspomena nema
Pošto li je podrum, i pijana jutra
Nek mi neko izračuna, sve ću prodat sutra

https://www.youtube.com/watch?v=OfevmwBEW3o

Se mi je zgodilo. Čisto spontano so se mi učile solze ob pesmi Mlinar na Muri. Pesem mi je sicer všeč, a nanjo me ne vežejo kakšni spomini. Se mi je pa to zgodilo le enkrat. Kakšna razlaga?

Znak, da bi potrebovala bodisi izpreči bodisi se vpreči.

samo edini od siddharte – to je “najina” pesem

in

čebelar od slaka – to je pa spomin na mojega preminulega očeta. Še vedno se mi ulije, ko jo slišim.

https://www.youtube.com/watch?v=97q1CwI6E5E

Spomni me na očetovo mladost in postanem žalostna…

Samo ena in to vedno ko jo slišim Daleč je za naju pomlad, Adi Smolar. Prvič sem jo slišala sredi 20 tih, ko sem spoznala moža in bila noro zaljubljena. Pesem me spominja, kaj imam in kaj lahko izgubim. Še zdaj sva skupaj, vse je ok,ko slišim pesem pa v jok. Aja, še to, drugače na poslušam Adija.

Meni je tale. Ne glih do joka, ampak milo se mi pa stri.

https://www.youtube.com/watch?v=K5_EBAzIPJM

Ko slišim dalmatinske pesmi, se skoraj vedno razjočem, ker se spomnim na pokojnega brata.
Ko slišim italijansko narodno: Addio quei tempi pasati, se spomnim na pokojnega tata, on si jo je vedno pel…
Ko slišim cerkvene ljudske, posebno pa tisto: K tebi želim, moj Bog, se spomnim na pokojno mamo, to pesem so peli nanjenem pogrebu…

Uf koža se mi naježi pri marsikaterem. Ravno včeraj sem si spustila pesem izpred več let od T. Cetinskega in sem jokala kot dež;( spomin na mojo ljubezen, očeta mojega otroka, s katerim se sedaj razhajava. https://youtu.be/WALbCLVaN_I

Zjokala še ne. Da se mi pa koža najež, se mi pa ob dobrih komadih dostkrat.

Katera pa tebe gane?

prejšnji teden:

https://www.youtube.com/watch?v=icJjlg5e6l8

Me stisne pri srcu in znajo tudi solze privret na plano.
Od Tošeta, Moja

Je kar nekaj komadov, ki mi prikličejo spomine iz mladih let (predvsem na neuresničene ljubezni), odzovem se različno, z nasmehom ali pa tudi kakšno solzo…
Ne smem pa slišati pesmi od Lane Del Rey Summertime sadness. Tisto poletje je bila hit, meni pa je avgusta umrla ljubljena babica. Kmalu po pogrebu sem šla na morje in jo poslušala tudi na plaži, mislila sem, da me bo konec… Še sedaj mi je hudo, če jo slišim.

Proeski, Plestenjak, Jackson, Pavarotti me spravijo v jok z glasom….in ce joces poleg glasbe je to odraz visje inteligence…

Mene pa recimo Eagles – New Kid In Town

Katera pa tebe gane?
[/quote]

Mene pa oblijejo solze pri zadnjem komadu od Modrijanov + Plestenjak.
O hudega. Kdaj bodo nehali cvilit?

[/quote]

Na kaj te spomni?

…ko zapoje ta cukrček… to pesem 🙂

https://www.youtube.com/watch?v=SEeTaF7unrc

Best song ever…. me spomni na mojo hci (bjonda, ki igra violino) in na moza… just know that these things will never change for us at all… bozansko

Meni tudi ta, čudovito lepa je.

Meni tudi ta, čudovito lepa je.