Kateri je najtežji faks v Sloveniji?
Našteti so že težki, samo kaj ti bo, če jih noben ne pozna…. Posledično to pomeni tudi slabša plača, kot bi lahko bila.
Edina svetla izjema je, pa govorte kar hočte, Ekonomska fakulteta, Univerze v Ljubljani.
Hvalijo se, da so med top 100 poslovnimi šolami na svetu. In dejansko je to res:
Tud Wikipedija jih uvršča med 1 {04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} najboljših šol:
Skratka EF je kot članica Univerze v Ljubljani svetla izjema, vsi ostali faksi vlečejo ugled te univerze navzdol kot vreča s kamni ki jo vržeš v vodo. Zato je sama univerza precej slabo rangirana na vseh svetovnih lestvicah. Težavnost ni vse. Težek faks lahko naredi profesor s svojim prepotentnim načinom učenja neuporabnih stvari, pa v bistvu svojih študentov ne nauči ničesar.
Precej bolje bi bilo če bi bil pod univerzo v Ljubljani, Inštitut Jožef Štefan pa Kemijski inštitut (oboji imajo doktorski študij), samo so oboji pametni pa so zbezlali. Prej ali slej bo tudi EF. To je tko kot slavni MIT (Massachusetts Institute of Technology), ki ni univerza, ampak inštitut.
Se strinjam. Medicina, pravo, elektro, fizika, matematika, na splošno naravoslovne smeri in pravo.
Najlažji pa FDV. Ena, ki je tja hodila (sociologija) je rekla: ‘zakaj bi se učila, kar nekaj napišeš, pa je’. Tudi precejšen del ‘pouka’ je bolj podoben gostilniški debati kot čemu drugemu. V bistvu bi bilo treba to podebiljevalnico že zdavnaj ukinit. Sošolec je tja šel, brihten poba, ven je prišel dobesedno podebiljen.
O GEA Colledgu, DOBA, FVV in podobnih prodajalnah diplom pa škoda zgubljat besed.
Brezzvezne primerjave. Fakultet pač ne moreš primerjati med seboj takole od oka, rekla kazala, kot hruške in jabolka med seboj.
Morali bi imeti podatke koliko točk na maturi zahteva fakulteta za vpis, kakšno je povprečje točk brucev, ki se dejansko vpišejo, kolikšen je osip v prvem letniku in kolikšen do zaključka študija.
Najbolj priznana fakulteta v Sloveniji je res Ekonomska fakulteta.
Je tudi težka, če jo imaš se lažje zaposliš kot pri ostalih.
Medicina ni tako težka, samo dober spomin rabiš, razumevanje ni bistveno, Pravo je enostavno za razumet, samo veliko je za pomnit, rabiš samo dober spomin, ne pa toliko razumet… niso pa te fakultete mednarodno priznane.
Ni tako enostavno – eni enega ušivega VUŠ-a nikoli ne bi mogli spacati, medtem ko pa elektro, strojno, gradbeno pa.
Eni bi umrli od toliko teorije, medtem ko drugim ne gre matematika, fizika … Skratka – ni tako enostavno reči, da je npr. medicina težka, pa pravo, če imaš zicleder (pa ni treba, da si neka perla na katerem koli drugem področju). Imam tudi tri kolege, vsi trije z dokotoratom znanosti – elektro, gradbena in računalniška stroka, ki so npr. komaj komaj naredili tisti izpit it državne uprave. Priznali so, da jim je bil to najtežji izpit v življenju.
Res je zelo odvisno od tega kaj ti leži.
Ampak kar tako relativizirat pa tudi ne moremo. Nasplošno je naravoslovje težko, družboslovje pa večinoma lahko. Težko bo kdo rekel, da je nek FDV težak, tisto blebetanje tam zmore vsak. Že to, da lahko diplomiraš iz bureka pove vse o vrednosti take ‘izobrazbe’.
A ni neka fora, da je ekonomska tudi v angleščini (edina)(nekaj mi odzvanja majkl mor v Slo)?
Če so v slovenščini, se jih verjetno težko rangira v svetovnem merilu …
(Sicer pa ABSOLUTNO podpiram vse fakse v slovenščini, da ne bo pomote. Mislim, da so tisti, ki naštete fakse končajo, dobro usposobljeni, pogosto gredo naprej v tujino in nimajo problemov ali jim je celo lažje … četudi faksi kot taki niso slavni)
Mogoče bi lahko uvedli, da če greš delat v tujino, moraš plačati nek znesek za šolnino za nazaj. Ne pol milijona, ampak kakšnih 1000 pa že, da bi vsaj dvakrat razmislili. Ker je taka škoda, da se ljudje izobrazijo in odidejo. 🙁
Ej, čist resno – večina z naravoslovnih faksov bi prekleto težko naredila kak družboslovni faks s samo teorijo in filozofiranjem. Verjemi, da je naravoslovcu to nekaj najhujšega. Zdaj, tisti, ki niso čisti čisti naravoslovci, bi tudi to z muko naredili, podobno bi bilo tudi z družboslovci, ki jim naravoslovje ni čist mimo.
Dajmo si pa nalit čistega vina – z izjemo medicine, farmacije in veterine, se na naravoslovne fakse večinoma vpisuje folk, ki ni lih brilijanten v srednji šoli. Je bolj verjetno, da se odličnjaki vpisujejo na družboslovje, humanistiko, zato je večja verjetnost, da bi ti lažje naredili tudi naravoslovni faks, kot pa obratno.