Mame samohranilke: zadnja v službi, prva iz službe, otrok vedno kao bolan, ona mamica, svetnica, vsi ji moramo pomagat.
Poln kufr imam samohranilk v službi!
Vedno zadnja v službi, prva iz službe, otrok vedno kao bolan, ona mamica, svetnica, vsi ji moramo pomagat.
Pa saj ni moj otrok! Jaz da sem šef ne samo da jo odpustim, še zaposlim je ne!
In vedno igrajo na karto otrok, je najbolj pomemben. Veste jaz res ne morem, imam otroka.
Če si ne moreš privoščit otroka ga ne imet. Jaz ti ga ne bom plačevala!
Daj, umiri se, ustavi svojo žlehtnobo.
Nisem samohranilka, ampak nikoli, res nikoli nisem bila nikoli tako zajedljiva in nesramna. Imela sem sodelavko – samohranilko, imela je dva otroka, mož ji je umrl. Res je, včasih smo ji kaj pogledali skozi prste, ampak šele sedaj, ko sem prišla v leta, jo skušam razumeti, kako ji je bilo, brez moža, kako hudo, ko sta otroka zbolela, ni se imela na koga nasloniti.
Nikoli ne veš, kaj te v življenju čaka. Morda boš tudi ti kdaj samohranilka, morda bo tvoja hči! Zato rajši umiri svoj gnev.
Otrok je najbolj pomemben, ampak da to razumeš, moraš biti malo na višjem nivoju zavedanja, kot si ti.
Glede zadnjega stavka pa, tako monstrunsko bitje kot si ti, lahko sproducirajo samo, in le, in zgolj, zelo telo slabi starši.
[/quote]
Otrok za firmo ni pomemben, kaj šele najbolj pomemben. Pomemben je mami. In če ji je res najbolj pomemben, pomeni, da ji je bolj pomemben kot služba, zato naj pusti službo in naj bo 24/7 z otrokom.
Tvoje mneje je monstruozno. Otrok je najbolj pomemben? Ja, saj, zato pa imamo take razvajene idiote povsod. Oni so najbolj pomembni že iz otroštva.
Otroku je treba dat ljubezen, odgovornosti in meje. Ne pa, da je najbolj pomemben! Ker ni.
Otrok je samo del družine, tako kot oče, mama, brat sestra, dedek, babica. Ni ne bolj ne manj pomemben kot ostali!!!!!!!!!!!!!!!!!
Otrok je najbolj pomemben, ampak da to razumeš, moraš biti malo na višjem nivoju zavedanja, kot si ti.
Glede zadnjega stavka pa, tako monstrunsko bitje kot si ti, lahko sproducirajo samo, in le, in zgolj, zelo telo slabi starši.
[/quote]
Ampak ti lahko povem v obraz kadarkoli: navadna cloveska smet si. Zaradi tebe svet ni lepsi. Krasno vlogo si si izbral/a. Ocitno ti svoji mami nisi bil/a najpomembnejsi/a ali sploh nic pomemben/a in od tam vse tvoje frustracije, gnjev, ozkosrcnost,prezir, zajedljivost in kar se lastne bede po svetu nosis. Si sramota za cloveski rod in s tem sramotis tudi mene kot Cloveka. Kaj je bistvo tvojega obstoja dragi Nihce??
Imam drugačno mnenje in izkušnje. Bila sem šefica veliko ljudem, mamam, nemamam, moškim, ženskam…..in moje izkušnje so take, da so mame/starši ponavadi bil bolj vestni, organizirani, iznajdljivi kot nestarši in bili so “timplejerji”, skratka lastnosti, ki so bile v našem timu zaželjene.
Glede samohranilstva, je hudo, zlasti ko otroka dejansko nimaš kam dati ali komu in ne poznam trdosrčneža, ki bi v takem primeru razmišljal tako kot ti, mogoče zato, ker ga v našem timu pač ni moglo biti.
Pa se boste že enkrat naučili kaj je vdova in kaj samohranilka. Samohrana mati je tista, ki je šla z frajerjem, pa je ta potem to zanikal in ni hotel priznati otroka, tako, da dete nima vpisanega očeta v rojstnem listu. Ostalo so ločenke, koruznice, nič krive vdove, pocestnice,…. To niso samohranilke!
Pametna ženska se pari z moškim, ki bo očetovstvo priznal. Ločenke in koruznice, ki jim je ušel ata otroka/otrok, niso samohranilke, ampak samske matere, ki bi morale prejemati preživnino in imeti stike urejene.
Pa se boste že enkrat naučili kaj je vdova in kaj samohranilka. Samohrana mati je tista, ki je šla z frajerjem, pa je ta potem to zanikal in ni hotel priznati otroka, tako, da dete nima vpisanega očeta v rojstnem listu. Ostalo so ločenke, koruznice, nič krive vdove, pocestnice,…. To niso samohranilke!
Pametna ženska se pari z moškim, ki bo očetovstvo priznal. Ločenke in koruznice, ki jim je ušel ata otroka/otrok, niso samohranilke, ampak samske matere, ki bi morale prejemati preživnino in imeti stike urejene.
[/quote]
In kaj je vdova drugega kot samohranilka?
In kaj je vdova drugega kot samohranilka?
[/quote]
Vdovin mož je otroke priznal, po njem običajno prejemajo pokojnino. To je enostarševska družina!
Enostarševska družina je skupnost enega od staršev z otroki, kadar je drugi od staršev umrl in otrok po njem ne prejema prejemkov za preživljanje ali je drugi izmed staršev neznan ali kadar otrok po drugem izmed staršev dejansko ne prejema prejemkov za preživljanje.
Jaz pa čisto razumem jezo avtorice teme, doživela sem podobne reakcije na podobno situacijo v svojem kolektivu. Tudi jaz sem dolga leta šefinja in iz prve roke povem, da rek sto ljudi – sto čudi še kako velja.
Moja izkušnja:
od žensk, ki so prizadevne in delovne, nosečnost so prestajale brez težav (oziroma jih niso razlagale celotnemu kolektivu) in normalno delale v času nosečnosti, do rizično nosečih žensk, ki so se se kljub bolniškim zaradi dobrih odnosov redno javljale kolektivu, pa žal tudi do žensk, ki so iz nosečnosti in materinstva naredile dramo in bile res veliko, veliko odsotne. In v slednjem primeru se je žal v kolektiv vnesel občutek izkoriščanja. Saj veste, najprej ima pripombe en sodelavec, ki je na ta račun redno “skasiral”, nato druga sodelavka, tudi sama sicer mati, a dobra in prizadevna delavka, nato tretji… Imeli smo primer delavke, ki je bila odlična, dokler je bila zaposlena za določen čas. Nato smo jo zaposlili za nedoločen čas – in preobrat. Še pred zanositvijo. Nato pa kmalu nosečnost in zaradi tega nenehne bolniške. Niti za en dan vnaprej se ni vedelo, ali bo prišla na delo. A nisem sodila, sem tolerirala in mirila kolektiv. Med njeno porodniško sem zaposlila nadomestno delavko. Pred iztekom porodniške pa je delavka, novopečena mama, sporočila, da bo na skrajšanem delovnem času. Vredu. A je “tempo” njenih bolniških ostal nespremenjen. Res, ni bilo tedna, ko ne bi bila na bolniški vsaj kakšen dan. Ali je bila bolna ona, ali pa dojenček. Ker je bilo delo zato nemogoče planirati na kratek in srednji rok, jeza v kolektivu pa se je zaradi domnevnega izkoriščanja kopičila, sem se odločila, da zadeve z njeno bolniško preverim. A je sporočila, da je spet noseča.
Vsa čast pa materam, ki takšne stvari shendlajo, imajo doma družino, otroke, in kljub temu ostajajo optimistične in prizadevne. Doma trije otroci, bolniška zelo redko oz si delita z možem, za delo prizadevne in jim je mar, odgovorne tako in drugače. In ne izgovarjajo se na otroke ali moža, bolezen. Vsa čast.
A pred otrokom je bila pa super delovna in zanesljiva? Ne, a ane? Poznam samohranilko ki je bolnega otroka dala v varstvu vsakomur ki je vsaj malo hptel varovati, pa mamo ki sicer ni samohranilka koristi pa nego za vsakega zobarja. Ne mi reči da se že prej ne da vsaj malo slutiti kakšnega delavca dobiš.
Več kot 8 ur je nihče ne more prisiliti da je v službi. Naj se njen nadrejeni/a odloči in prilagodi delovni proces, da bo v 8 urah brez posledic vse naredila. Če ni sposobna delat 8 ur/dan, pa naj gre na 6 ur. Toliko bi morala niti samokritična, ali pa naj ji nadrejeni/a odredi lažje delovno mesto OZ ji to predlaga. Če pa ti ostajaš bistveno več kot 8 ur na dan (v povprečju) je pa to tvoj problem, za kar si sama kriva…
