Ljubljana nekoč
Ob eni od tem danes sem pomislila, da bi malo nanizali spomine na Ljubljano, kot se je spomnite iz otroštva.
Mi iz predmestij smo vedno rekli, da gremo v mesto (mladi danes rečejo v center). Spomnim se, da smo hodili v Namo na topel sendvič in jagodni sok s smetano, ob nedeljah v Tivoli in na Belvi na sadno ali borovničevo kupo, včasih v Operno klet, h Čadu ali kakšno gostilno izven mesta (Rogovilc, pid Šmarno goro, Gorjanc, kasneje k Narobetu. Spomnim se nedeljskih matinej v Operi in Mesinga ter obloženih kruhkov v DajDamu in samopostrežni restavraciji v kleti, kjer je danes knjižnica. Delikatese smo kupovali pri Kamu (čeprav se je takrat že imenoval drugače) in v Slonu. Fotografirat smo se hodili v Foto Janez na Starem trgu. Prvi modrček sva šli kupit z mamo h gospe Lipnikovi na Titovi pri Pošti. Gospa se je posvetila vsaki stranki posebej.
Kasneje smo zahajali v Konjski rep, Makalonco, Rožo, Romeo, Pen klub, Stopoteko, Ribče, Narobeta. Kopat smo se hodili na Šterna in v savno v Tivoli.
Lepo je bilo. Pa mladi smo bili :).
No jaz se predvsem spomnim, da so bile v centru mesta trgovine, ki niso prodajale samo cunj, ampak tudi šraufe in matice (Metalka), vse za šport (Slovenija Šport), kinodvorane v centru, ki so bile res kino, ne zabaviščni Hollywoodski park. Dobra muska se je vrtela, diskoteke so vrtele DISKO, ljudje na plesiščih so bili sproščeni, punce normalno oblečene v kavbojkah, ne pa našminkane, kot ene cipe in iz mimo vozečih avtov nisi slišal narodnjakov. Predvsem pa folk ni buljil v telefone. Kje so tisti cajti? Kje so cool punce, cool muzika?
PRI ZLATI LADJI
Ljubljančani so gostilno imenovali PRI ŠIFTBIRTU.
Tu so se zbirali brodniki, ki so tovorili blago po Ljubljanici. Poleg njih pa so se tu zbirali fakini. To so bili pristaniški delavci, ki so imeli na skrbi tudi stražarsko službo pri skladiščih na Bregu. Ob ponedeljkih, sredah in petkih so v gostilni trnovski čolnarji pričakovali zjutraj ladje, ki so med 7.00 in 7.30 priplule naložene s soljo in drugim blagom. Te so raztovorili do 16.00, potem so šli čolnarji žejni nazaj v gostišče. Med čakanjem na ladje so zajtrkovali rake, leteče žgance kot so rekli ocvrtim piščancem ter vino.
Leta 1731 je slikar Franc Jelovšek gostišče poslikal s fresko svetega Nikolaja, zavetnika brodarjev sredi fasade v medaljonu.
Leta 1770 je gostišče kupil Žiga Zois, vendar ni mogel vanjo z invalidskim vozičkom. Takrat je hiša imela skladišča, hleve, eno sobo v pritličju ter dve sobi v nadstropju. Na mestu sedanje Zlate ladjice pa je bilo skladišče za blago z ladij.
Leta 1827 so gostišče podrli ob gradnji Šentjakobskega mostu.
Ti si letnik od 1952 do nekje 1956. Se motim?
[/quote]
Po moje se motiš ker našteva zadeve iz sredine 70 let, Nama ni imela sendvinčev in soka to mislim tam konec 50 začetka 60, imela je en nadstropje, spodaj tehnični del in športni, zgoraj cunce, spodna Nama pa pohištvo in po današnjem izrazu belo tehniko, foto Tivoli je bil prvi in glavni za fotografijo, Daj dam je bil takrat znan po šunknžemlji, V Tivoli smo hodil na bajer lovit ribe seveda na šverc, čolnarna je imela tudi bife, poleti si se lahko vozil s čolnom pozimi je bajer postal drsališče, veliko je bilo tudi kolesarnic najbolj znana v Knafljevem prehodu, pri Šternu je bil kamp kopališča v 50 še ni bilo in smo se hodil kopat pod Črnuški most kar je bil pravi izlet s trolo do končne postaje in potem do mosta in pred njim levo dol do vode, čez most in levo mimo gostilne in proti Savi pa nudisti, mularija smo se hodil kopat na Glince k tolmunu mislim, da je danes tam vse pozidano samo kot vidim iz AC se še vedno kopajo in Špica takrat glavno brezplačno kopališče za ljubljančane, da ne pozabim Ilirije in njenega 10m stolpa za skakanje ( tud gor nisem upal ) podvozov na današnji Dunajski in Celovški še ni bilo, na Dunajski ( Titova ) si ob zaprtih rampah lahko šel čez kovinski nadhod preko železnice, letni kino je bil JLA na Miklošičevi in Kino Bežigrad v oba smo se mulci švercal, prve tekoče stopnice v Modni Hiši, morali so postavit redarja ker smo se mulci vozil po njih k odpuljen, bile so samo navzgor dol je bilo treba po stopnicah, tramvaja in prodornega cviljenja njegovih koles, ko je zavijal pri Figovcu proti Nami ali Bežigradu, smeha ko je kolesar zapeljal v tirnice tramvaja in pogrnil po tleh, prve tombole v Tivoliju tam 58-59 leta nisem čisto siguren na tisoče ljudi je prišlo, glavna nagrada Fičo, ah ja kje so ta leta mularija smo se brezskrbno potepal celi dan po mestu brez strahu mulčki stari 6-10 let brez nadzora večinoma bosi seveda umazani le kdo bo pazil na to, sej pol si oblečen skočil v Glinco, Savo, Ljubljanico in si bil čist 😂😂😂
Po moje se motiš ker našteva zadeve iz sredine 70 let, Nama ni imela sendvinčev in soka to mislim tam konec 50 začetka 60, imela je en nadstropje, spodaj tehnični del in športni, zgoraj cunce, spodna Nama pa pohištvo in po današnjem izrazu belo tehniko, foto Tivoli je bil prvi in glavni za fotografijo, Daj dam je bil takrat znan po šunknžemlji, V Tivoli smo hodil na bajer lovit ribe seveda na šverc, čolnarna je imela tudi bife, poleti si se lahko vozil s čolnom pozimi je bajer postal drsališče, veliko je bilo tudi kolesarnic najbolj znana v Knafljevem prehodu, pri Šternu je bil kamp kopališča v 50 še ni bilo in smo se hodil kopat pod Črnuški most kar je bil pravi izlet s trolo do končne postaje in potem do mosta in pred njim levo dol do vode, čez most in levo mimo gostilne in proti Savi pa nudisti, mularija smo se hodil kopat na Glince k tolmunu mislim, da je danes tam vse pozidano samo kot vidim iz AC se še vedno kopajo in Špica takrat glavno brezplačno kopališče za ljubljančane, da ne pozabim Ilirije in njenega 10m stolpa za skakanje ( tud gor nisem upal ) podvozov na današnji Dunajski in Celovški še ni bilo, na Dunajski ( Titova ) si ob zaprtih rampah lahko šel čez kovinski nadhod preko železnice, letni kino je bil JLA na Miklošičevi in Kino Bežigrad v oba smo se mulci švercal, prve tekoče stopnice v Modni Hiši, morali so postavit redarja ker smo se mulci vozil po njih k odpuljen, bile so samo navzgor dol je bilo treba po stopnicah, tramvaja in prodornega cviljenja njegovih koles, ko je zavijal pri Figovcu proti Nami ali Bežigradu, smeha ko je kolesar zapeljal v tirnice tramvaja in pogrnil po tleh, prve tombole v Tivoliju tam 58-59 leta nisem čisto siguren na tisoče ljudi je prišlo, glavna nagrada Fičo, ah ja kje so ta leta mularija smo se brezskrbno potepal celi dan po mestu brez strahu mulčki stari 6-10 let brez nadzora večinoma bosi seveda umazani le kdo bo pazil na to, sej pol si oblečen skočil v Glinco, Savo, Ljubljanico in si bil čist 😂😂😂
[/quote]
Samo en lep pozdrav!!!!!!!!! (in vse tiho je bilo) 😀
Ti si letnik od 1952 do nekje 1956. Se motim?
[/quote]
1960. Spomnim se tudi, kako hrupni so bili busi – trole. Pa kina Sloga kasneje ;). V hranilnico na Čopovi smo nosili izpraznit šparovčke. Pred Namo je gospod z brki prodajal srečke. Hodili smo tudi v Slamiča, ki so starši kaj praznovali. Pa gospodov iz kavarne Evropa se spomnim, ko so hodili prebirat časopise.
Jaz sem bila bolj na tistem koncu, kjer so Križanke. Pa lokal Rio….. kjer sem prodajala sladoled na avtomatu, stara 14 let. (nihče ni nič težil).
Pa Drama, Zlata ladjica…Stopoteka, RTV, kjer si videl vseee zvezde iz televizije, na cestah pa res Meščane, umetnike, igralce….
Ne smem pozabit kopališča Ilirija…… vse v stilu filma Vesna.
Predvsem pa je bila varnost. In čista pozitiva v zraku. Danes….samo še sanje.
Mož, ki je nekoliko starejši, se spomni rolšunke in obloženega jajca v DajDamu. Pri Metalki pa je bil kiosk s klobasami. Cele dneve so preživljali na kopališču Kolezije in se podili po gmajni južno od mesta, lovili ribe in rabutali. Gole za fuzbal so imeli postavljene kar na cesti, če pa so v daljavi zagledali avto, so jih umaknili in potem, ko je avto odpeljal, spet nadaljevali. Pa namesto Olimpije je bil odred.
Pečenice tam med Metalko in Modno Hišo pri izhodu iz kina Union, pa na tržnici moste ko je bila še na tisti ploščadi pred mostom kjer je danes cvetličarna, pa avtotržnice pod lipco pri klavnici kasneje se je preselila v Vevče, za Kolezijo nismo imeli denarja pri Iliriji si pa lahko koga nafehtal, da te je vzel s sabo ker otroci so imeli brezplačno, si me spomnila na rabutanje pa še dost se niso razburjal lastniki samo vej nisi smel polomit, celodnevno kopanje na Savo, nakopat krompir in smo ga pekli, pojedl itak na pol surovega, pa kavbojsko mesto v Tomačevem kjer so snemal Winetu mulci smo bli kuhan in pečen pri snemanju, pa filmski grad na koncu novih Žal ( jih še ni bilo ) kjer so snemali Ivanhoe ali en podobn film.
