Najdi forum

Naslovnica Forum Starševski čvek Dva otroka v dvosobnem stanovanju

Dva otroka v dvosobnem stanovanju

Kako je živeti v dvosobnem stanovanju (cca 50 kv.) z dvema otrokoma, ne da bi bila na vidiku selitev v kako večjo nepremičnino – torej da tako živita starša plus dva malčka, pozneje pubertetnika?
Saj vem, da ponekod živi po 10 ljudi na toliko kvadratih, ampak govorimo za neke normalne razmere.
Kakšno je vaše mnenje o tem?
Če je morda kdo preživljal mladost tako, vam je bilo to sprejemljivo in ste se s tem nekako sprijaznili ali ne?

Otrok si sploh ne zna predstavljati, kako bi bilo živeti v večjem prostoru, njemu kaj takega niti na misel ne pride. Njemu je važno, da se igra in da je ljubljen.

°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°° Če meniš, da se ti godi krivica, ne išči maščevanja, kajti morda je tvoja nesreča le poduk, ki si si ga prislužil za nekaj, kar si spregledal." Eros [psi] st. 345

Ja, smo živeli štirje v dvosobnem stanovanju, dokler z bratom nisva šla na svoje, pri 20+.
Stanovanje je imelo dve večji sobi, obe smo pregradili v najini puberteti. Iz ene dnevna in spalnica, iz druge pa najini sobi, veliki dovolj, za vse potrebno. Pregrada je bila lesena stena, z oknom, zaradi svetlobe.
Ni idealno, je pa znosno in mogoče pomaga, da se otroci čimprej osamosvojijo 🙂 Jaz imam lepe spomine na tisto obdobje.

nova
Uredništvo priporoča

otrokom je res v glavnem vseeno, ko postanejo najstniki so to sicer glavni kandidati za to, da se takoj priseksajo k fantu ali punci, kjer imajo več prostora in potem tam bivakirajo.
Meni se zdi problematično za starše, da živijo v neki kletki, kjer nimajo nobenega prostora, si morajo spalnico v dnevni sobi delat.
Zaradi sebe razmisli, če si ti zdi tak način življenja ok in če majhno stanovanje odtehtajo druge prednosti (najbrž bližina vsega kar rabiš).

pri sosedih so živeli štirje (ata mama in dva najstnika) v enosobnem stanovanju, zgleda se da.
fanta sta še pri 20 skupaj s puncami bivakirala doma.

spomnim se sodelavca, kjer so z enim otrokom ravno tako živeli v enosobnem, da je razlagal, da seksa samo v kopalnici…..

pač nimaš dnevne, upam, da imate vsaj veliko kuhinjo….

Kakor si navajen od majhnega. Meni je bilo normalno, da so bratje in sestre skupaj v sobi, ker je tako živela večina mojih prijateljev, vključno z nami. V hišah jih ni bilo dosti, tam so pač imeli vsak svojo sobo. Zanimivo si tisti iz hiš nikakor niso mogli predstavljati biti s sorojencem v isti sobi;)

Dnevne sobe so bile ločene od kuhinj, starši so bili v dnevni sobi oziroma si jo pregradili za spalni del, otroka pa ponavadi kar v isti sobi. Če se da pregraditi, seveda super, sicer pač tako je. Boste pa tudi videli, kako se bosta sorojenca razumela in se potem prilagajali tej situaciji.

A pa variante za zamenjavo, magari 10 kvadratov več, res ni? Ker najbrž ne veste, kako se bo vaša situacija skozi leta spreminjala, ponavadi pozabimo na to, da se lahko v življenju marsikaj zgodi in spremeni, zato se mi zdi, da ne smeš ostati tako fiksirana na to, da boste tukaj ostali.

Tvoje vprašanje je sicer popolnoma glupo. Kako živeti? Sploh ne vem, kakšne odgovore si pričakovala? Z vsakodnevno jutranjo meditacijo se vse da?!!!

Če že sprašuješ, se ti očitno svetlika, da to ni dobra ideja oz. je to za normalno bivanje premalo. Sama se boš pa odločila, ali želiš/te živeti ali zgolj preživeti….

Človek se z vsem sprijazni in prilagodi razmeram. V tem ni problem.
Vseeno pa poskusite dobiti neprofitno stanovanje, ki bo ustrezalo velikosti vaše družine. V razviti evropi glede tega obstajajo zakoni, pri nas pa žal le razpisi za “neprofitna” stanovanja, ki jih praktično ni mogoče dobiti in ki imajo cene primerljive s profitnimi.

V podobnih razmerah živi moj brat z družino, samo da je njihovo stanovanje veliko okoli 60m2. Imajo srednjeveliko kuhinjo, kopalnico; prostor, namenjen dnevni sobi, so uredili v otroško sobo, kjer na pogradu spita dva najstnika (17 in 11) – btw različnega spola. manjšo sobo si je za spalnico rezerviral on in njegova žena. Ne opazim, da bi imeli kakršnekoli težave.

Mi smo bili v hiši, pa sva imela s sestro skupno sobo. Čisto fajn je bilo.
SIcer se pa vsak prilagodi na tisto kar ima.

Jaz sem šele kot najstnik dobil svojo sobo, prej sem jo delil z sestro.

Tudi moja dva si morata deliti sobo. Problem je edino včasih, ko bi že morala spat pa se še veselo pogovarjata in klepetata. Drugih pa zaenkrat še ni. Nista pa še v puberteti, to je tudi res, bo pa kmalu.

Bistvena razlika je, ali ima stanovanje bivalno kuhinjo ali samo kuhinjsko nišo. Če ima bivalno kuhinjo, vam bo ta lahko služila tudi kot dnevna soba, sedežne garniture pač ne bo, bo pa jedilni kot. Obe sobi bosta pa služili kot spalnici. Otroka si bosta delila sobo. In ne boste smeli imeti veliko stvari, to je lahko še največji problem. Pomembno vprašanje je tudi, kako uporabna je klet. Ali boste lahko imeli v kleti shranjeno obutev in športne pripomočke, pa morda še zamrzovalno omaro, ali pa je primerna samo za kakšno šaro.

Vem kako je!
nekateri sam govorijo, ki niso v taki situaciji. Sem pa sama z dvema pubertetnicama. Že ko iz šole prineseta vsaka svojo torbo…ne vem kam naj jih damo. Iamo bolj majhno kuhinjo, no kuhinjsko nišo in je že problem, če mi katera hoče pomagati pri kuhanju.
Sem pa hvaležna, da sem uspela kupiti to malo stanovanjce in da smo na svojem.
Poleti je kar super, ker smo veliko zunaj, pozimi in v deževnih dneh, pa je res bolj tesno.
V kleti, ki tudi ni velika, sem si naredila police, ki pokajo po šivih in potem prenašam zimske stvari pred zimo gor, poletne majice, sandale dol in obratno.
Vem, da je včasih težko ampak, ko pogledam, je drugim, ki nimajo niti tega še težje.
Če vam situacija dopušča, dajte malo na stran in po kakem letu ali dveh…in ko se bodo cene umirile zamenjajte za večje z preostalim kreditom. Zraven nas je garsonjera in ciljam da bo čez 2-3 leta naša in naredimo prehod.
Pokukaj za kakšnimi rešitvami, kot so predali pod posteljo, shranjevanje sezonskih stvari v kleti, izvlečna miza…

Zmeša se mi v 50kv!
Absolutno premalo, če mene vprašaš. Nobene intime, nobenega mirnega kotička, vse ozko, majhno. Med puberteto otrok pa sploh.
Vsaj 75 ali več kvadratov za 4-člansko družino.
Pač moje mnenje. Ko sva bila midva še sama, mi je bilo 48 kv. za znoret, kamoli sedaj.

Smo preživeli 4 na 58 kv. Otroka sta se navadila, znala sta se en drugemu umakniti, če je kdo počival, smo spoštovali mir. Res bi si kdaj želela še kako sobo več, dokler smo bili še vsi doma, ampak smo se navadili pospravljati, metati proč nepotrebne stvari…družili smo se v kuhinji, večjo sobo sta imela otroka, manjšo pa midva. V kleti smo uredili police, veliko oblačil, rezervno posteljnino ipd sem dala v vreče, ki se izsesajo in v del omare samo za to. K sreči je na majhnem balkonu niša, kjer je omara do stropa in je naša shramba. Pred vrati smo imeli plastične poličke za obutev, kjer sta otroka puščala svojo obutev in koš za dežnike. Zdaj sva sama in je za naju prostora dovolj.

Nekoč mi je ena mamica treh otrok povedala, da so najprej živeli pri babici in dedku v hiši na “premalo” kvadratih, potem so začeli zidati sami.
V novi hiši je seveda vsak otrok dobil svojo sobo. In vsak je le še ždel v njej, nikoli več niso bili kot družina tako povezani kot prej, ko je bilo bolj na tesno.


No, to je lahko tudi posledica starosti otrok in prihoda v puberteto.

Mi smo živeli na 79 kv.m- 7članska družina, 2 otroški sobi, ena od njiju miniaturna 7 kv,.m.
od tega so 3-je vadili inštrumente za GŠ. K sreči smo se preselili, ko je imela najstarejša 14 let in zadihali.
Da se, z veliko organizacije. Npr. dejavnosti otrok sem načrtovala tako, da je popoldne vedno kdo manjkal, da nismo bili vsi hkrati doma, imeli smo urnik, kdaj se lahk igra inštrument ipd

Vse se da, če se le hoče.
Kaj ti bo veliko stanovanje ?
Glej na situacijo pozitivno.
Stroški so manjši, pospravljanja je manj, pa še družite se več :-).

Veš kaj pravijo? Kdor se z majhnim zadovolji, večjega nikoli ne dobi!

Meni se takšno početje zdi enostavno mučenje človeka po človeku. Da bi se šla pa še to, kar piše ena zgoraj, da je morala načrtovat, da vsak popoldan koga ni bilo dom. WTF?!! Česa tako groznega že dolgo nisem slišala. Koji K potem štepate otroke, če jih povsem objektivno gledano nimate kje imet?

skupno zivljenje. Ce se imate radi, se spostujete in pomagate vam ne bo hudega. Ce so v druzini rivalstvo,prepiri,ljubosumja,nagajanja..je se dvorec za umaknit se premalo. Mi 4je bi lahko bili v hisi pa smo 3,5sobnem stanovanju s tem, da smo ves cas skupaj v eni sobi..druga je igralnica (brez postelj), tretja je kabinet. Kdor se ima rad je rad skupaj. Tudi,ko gremo na dopust se OS otroka bistveno bolje pocutita,ko smo skupaj v manjsem app (50m2) kot v najeti hisi. Vse dobro vam zelim!


Tretja je garderobna soba kokr ker preprosto ne vidimo smisla v odtujenosti. Mogoce cez deset let ko bosta studenta.

Nam trem je na 160 kv + 40 kv garaže ravno prav za udobno in kvalitetno življenje. In nič bat, se vidimo, jemo vse obroke skupaj, družimo se predvsem v centralnem prostoru s kuhinjo, jedilnico in dnevno sobo (skupaj dobrih 50 kv), vsak pa ima tudi svojo sobo, kamor se lahko umakne delat, igrat, ustvarjat ipd. Uživamo sto na uro! Imamo tudi prostor, da lahko kdaj kdo prespi pri nas (otroci obožujejo sleep overs:)


Ja, to je kvalitetno in udobno življenje. Midva sva sama na 60m2, saj je kar ok, bi pa še en prostor čisto prav prišel. Čeprav se imava rada, nama včasih paše počet različne stvari in potrebujeva svoj mir. Tisto, kako velike družine, ki se imajo rade, super shajajo v majhnih stanovanjih, je po moje bolj tolažba. V smislu prekislega grozdja.

Avtorica je lepo napisala, da ne vidi možnosti večjega stanovanja!
Torej, ne svetujte, naj poišče, razmisli…pogosto to enostavno NE gre!
In verjetno ji ne bo nič lažje, če prebere, da neka 3-članska družina normalno funkcionira na 160 kv!
Eni imajo, res redki, 200 kv na osebo, eni pa niti 15! Ja, tudi taki so!
In preživijo! Brez travm. Morda ni najbolj udobno, a mislim, da otroci to še najmanj opazijo.
Poznam družino, kjer so živeli 4-je v stari hiški in še babica. Majhna kuhinja z jedilnim kotom, kavč in soba ter ena kamrica. Pa v hiši vedno veliko obiskov, otroci pripeljali prijatelje, praznovali rd in nihče se ni spraševal, kako organizirati rd zaradi prostora!
Ali druga družina s 4-imi otroki. Starša sta spala v dnevno bivalnem prostoru, ki ni bil večji od 25 kv, en kabinet 7 kv, za pograd in iz hodnika so naredili sobico, kjer je bilo prostora še za en pograd in 2 pisalni mizi.
Starejša dva študirata v Lj, mlajša sta dijaka. Čisto lepo funkcionirajo.

New Report

Close