… Kako vam uspe imeti vsaj približno pospravljeno in čisto stanovanje?

Jaz ne vem a sem jaz nesposobna … Kuhinjo se sam vsaj 1x na dan, vecinoma pa kar 2X. Pa je zvečer še vedno ko v svinjaku.

Ko pridem kam na obisk pa imajo majhne otroke, imajo vsi čisto.

Resno, kako vam uspe?

Ne kuhajo….

Ena moja soseda ima zmeraj čisto kuhinjo, vendar v njej ne kuha…ga vedno dol pri mami.

Mi ne. Razmisljam o cistilki 1x/teden. Ob 8h delavniku ze tako komaj kaj vidim otroka cez teden. Mi je skoda potem ta cas za pucanje porabit. Zvecer samo pospravim najnujnejse, ostalo caka boljse case. Se kdo javi, 1x/teden cca 100m2, lju? Sprejemam ponudbe.

Ja no, jaz sem sitna. Ko skuham, pospravim. Potem pa vsi pazimo, da če že umažeš tudi pospraviš za sabo. Če boste vsi skrbeli za to, ne bo umazano.
Jaz recimo ne prenesem, da je korito za umazano posodo polno ali da imam pult polno nastlan. In v tem času so to dojeli tudi že ostali tako, da vsak koliko toliko pospravi za sabo.

In kako do poveš 15-mesečnem otroku, da pospravi za sabo? 😉 Pač da ne meče hrane po tleh in da ne drobi?

Imam malenkost starejša. (4 in 7). Ampak pri nas recimo mož ni pustil, da bi se jedlo kar vsepovsod. Torej, ko je v kuhinji pač pobrišeš ko poje. Saj to ni ena ura dela. Leto in pol star otrok je tudi že isto hrano kot ostali, tako da nimaš posebnih posod.
Še najbolj nasvinjano je bilo, ko sta bla stara okoli 3 leta in sta iz kuhinje na skrivaj kradla piškote in jih jedla v dnevni, ker je to skupni večji prostor, se jima pač ni zdelo, da ne bi smela. V tem primeru je res bila potka od omare do kavča, pod kavčem, mizo… Ampak ko sta parkrat morala pospravit sama se je to nehalo. Še vzameta a jesta v kuhinji za mizo.

Mi imamo samo enega otroka, 13 mesecev, ampak že od malega učimo, da se hrane ne meče po tleh. Saj kaj pade (ponesreči), ampak tisto potem po obroku pospravimo in vzame ravno minuto. Jemo vedno za mizo. Kar se igračk tiče prav tako že od nekdaj pred njim pospravim in mi že nekaj mesecev pri tem pomaga. Zdaj včasih že sam pospravi stvari nazaj po končani igri. Sesamo skupaj, tako da se drži sesalca ali pa celo dobi mali ročni sesalec in sesa sam. Pomaga mi dati perilo v stroj, podaja mi perilo iz sušilca, da ga jaz zložim. Prav tako mu pustim, da vrže smeti v koš. Zaenkrat lepo in z veseljem pomaga, ko bo starejši bo pa najbrž druga zgodba. 🙂
Ko gre zvečer spat ali če ga oči pelje ven popoldne pa jaz pomijem kuhinjo, kopalnico (ne vsak dan), kaj zlikam, če je potrebno. Vse stvari imajo pri nas svoje mesto, čeprav smo na 50 kvadratih, tako da zvečer samo še na hitro pospravim, če kaj ni na svojem mestu in pomijem posodo od večerje in to mi vzame cca 10 minut. Nimamo vedno vse brezhibno čisto in me to tudi ne moti, pospravljeno pa večinoma je, ker delamo sproti.

Aha, pa še to, v mojem zapisu izgleda kot da vse delam jaz, ampak ni res, kar nekaj od teh stvari dela mož oziroma pri nas je tako, da naredi tisti, ki ima več časa. Mož ponavadi sesa, posodo pomivava oba, on velikokrat pomije kuhinjo, jaz pa sem res bolj zadolžena za perilo in pomivanje kopalnice. Tako da na koncu ni pretežko, ker se opravi sproti in se delo porazdeli.

Posedeš ga na trip trap stolček in vedno je tam.Ko poje, ga umiješ z mokro krpico – obraz in roke, ga daš ven in takoj pomiješ in pospraviš okolico .

Moja hči ni niti enkrat samkrat vrgla hrane po tleh. Bi se hitro zmenili, če bi jo. Od prvih začetkov hranjenja nikoli nismo imeli svinjarije po mizi in po tleh, kot jo videvam pri nekaterih, kjer uvajajo hrano (ker se mora otrok s hrano pač svobodno izražati blah, blah, blah). Po tleh pa hujše kot svinjak pri moji babici:-/

Sem sitna. Želim imeti čisto. Tudi moža sem uspela prepričati, da je življenje lepše in lažje, če veš, kje imaš stvari, in če je tvoje bivalno okolje urejeno. In da je bistveno hitreje, če se dela sproti, če vsako stvar vrneš, kjer si jo dobili. Tudi otroka sva od prvega dneva vzgajala v tem duhu in mu tudi hitro prelagala odgovornost za njegove stvari (najprej igračke, potem njegova sobica…). Je se izključno za kuhinjsko mizo in poleti na terasi. Dovolj shranjevalnega prostora tudi pomaga. Pod črto pa ni nobena znanost. Če želiš, imaš urejeno, že najdeš način. Če ti dol maha, pač ne.

pospravljeno imajo samo tisti, ki se hranijo in v glavnem servisirajo pri drugih, doma pa samo prespijo.
Če si normalno pri dveh majhnih otrocih ne moreš imeti sterilnega doma oz. doma kot iz kataloga.
Menim sicer, da je večina postov navadna laž, če pa ni, se pa res nenormalno število psihopatk tukaj gor skriva.

Zakaj bi bila navadna laž?
Enim je pač urejenost in čistoča stanovanja bolj pomembna, enim manj. Vse se da, če se hoče in niti ne na račun časa z otroki. Jaz svojega otroka preko tega učim stvari za celo življenje, se zabavava in igrava skupaj.
Moja mama že celo življenje jamra, kako nima časa pospravljati, tako da je bilo pri nas doma vedno kar razmetano in nikoli prav preveč čisto oziroma se je počistilo najnujnejše 1x na teden (kopalnica, sesanje, pult). V resnici smo imeli preveč stvari in nikoli ni bilo nič na svojem mestu. Pri tašči pa se velikokrat oglasimo tudi nenapovedano oziroma pokličemo, da pridemo in še nikoli nisem videla, da bi bila njihova hiša razmetana, kopalnica je vedno čista, kuhinja tudi. Mi smo nekje vmes, vedno ni čisto, se pa trudimo, da ni preveč zanemarjeno. 🙂

Meni se pa zvečer ni dalo vsak dan sesati. Ko je tamala šla spat, sva pospravila in to je bilo to. Sesalec jo je motil, zato smo sesali le čez dan. Jedla je v stolčku za jedilno mizo in po vsakem obroku pač najprej urediš otroka, potem pa še mizo in okolico. Jaz sem okrog in pod njenim stolom najprej pobrala večje stvari, potem pa pobrisala. Idealno pa z malim otrokom ne more biti. Pa tudi kuhinjo čim bolj sproti pospravljaš, medtem ko kuhaš. To sva delala itak že takrat, ko otroka še ni bilo.

Z ženo sva oba v službi, ko prideva domov, še jaz ali ona kaj skuhava. Imava stalno čisto. Sesava enkrat na dan in to je to. Otroka sva naučila kako za sabo pospraviti in stalno, ko se igra, pospravi za sabo, včasih tudi pusti razmetano, ampak ji lepo povem, da če ne bo pospravila, ne bo se zgodilo, da bi bodo igračke izginile, in potem takoj beži pospravljat.

Po moje se malenkost premalo ukvarjaš z njeno vzgojo in jo verjetno samo ujčkaš bolj kot ne. Oziroma, ne vem kako živite, zato vam ne morem pomagati. Pri sebi vem, da sva z ženo, še preden je shodila, ji lepo govorila kaj sme in kaj ne in ji je ostalo v glavi, za kar sva zelo vesela, saj imava zato veliko manj dela z njenim neredom. Včasih še kaj pozabi, ampak če se sama ne spomni, pa jo midva. Nisva ukazovalna. Pustiva, da igrače ležijo tudi uro ali dve na tleh. Če se v tem času ne spomni, pa ji midva rečeva. Enkrat nama je s kulijem pokracala celo sedežno. potem sva ji pol ure razlagala, da ne sme tega delat .. pa zakaj ne itd. In zgleda, da si je zapomnila. kulija niti v roko ne prime, pa se nisva nič kregala oz. drla nad njo ali pa kaj. Hvala bogu, da je tako.

Tako da, kljub službam, imava stalno čisto in še vedno ogromno časa zase. Med tem, ko ena najina kolegica, ki je doma, brez zaposlitve, njen mož dela, ne uspe niti kosila skuhat, ker se s tamalim ukvarja, ne uspe pospraviti itd. To pa zato, ker se boji, da ne bo tamali padel po tleh, da si ne bo rokic umazal, da ne bo niti enkrat zajokal itd. ima ga v vatico zamotanega, zato pa nima časa kaj narediti. In pol pri nama jamra, kako nima časa, kako je tamali naporen itd. A ko prideva včasih k njim na obisk, je pa tamali čisto miren, ona pa samo gleda, kdaj bo kam spuzal, pa že beži za njim itd. Bogi otrok. Naj še omeni, da bo njen otrok 2 leti star počasi, pa še vedno hodi po vseh štirih.

Eh bullshit izgovorov polno.
Vsak dan kuhamo doma kosilo, večerja, še kaka sadna malica vmes. Pa ni razmetano. Nimam laboratorija, priznam, je pa pospravljeno. Pa imamo več kot 250 m2 bivalnih prostorov.
In če sem psihopat, če otroka od malega navajam na red, pa pač sem. Če začneš pravočasno in njim prilagojeno, potem pri 4ih letih za sabo pospravi mizo, jo pobriše, z omelom in smetišnico pomede okoli svojega stola (če se mu je kaj streslo), si umije roke in teče naprej igrat. Če prinesem oprane brisače, mi ni treba niti reči, že sedita poleg in zlagata, ker je to pač “najboljš” pa še pohvališ jih in so čist srečni.

Ene imajo pač pospravljeno, drugi ne.
Stvar odločitve.
Ne primerjaj se z drugimi, ustvari svoj družinski slog.

Če imaš že od prej navado imeti čisto in pospravljeno, bo tako tudi z otroci. Mi kuhamo doma, perem vsak dan, sva oba v službi, čistimo sami, pa imamo vedno pospravljeno. 2 x na leto sta otroka pri babicah od petka do nedelje, takrat mož kaj popravi, spomladi tudi prebeliva, drugače samo generalno počistiva, pregledava vsa oblačila in obutev, vso zalogo v shrambi. Potem samo vzdržujemo red. Otroka sama vsak večer pospravita svoje, potem je tuširanje, večerja, lahko mi pomagata zložiti posodo v stroj ali perilo prat, potem je umiritev, kakšna knjigica in spanje. Z možem pospraviva do konca, ne vzame več kot 15 minut. Midva imava oba rada čisto. Nama je vsakodnevno pospravljanje samoumevno. Tudi otroke učiva k redu.

Če otroke od malega navajaš na red in čistočo, gre. Otrokom je potem to logično.
Je se izkljucno za mizo. Med jedjo na mizi ni igrač ipd. Po jedi se umije roke. Oblačila so v omari oz. na obešalniku. Čevlji zloženi. Igrače se zvečer pospravi. Itd. Dobra popotnica tudi kasneje za v šolo.

Sami zategnjenci tule.
Mahnjeni na čistočo, tipi-topi…cele dneve pospravljate za sabo, ne upate prav jesti in kuhati. Lol, otrok ne sme piškota v dnevni sobi?!
Pa daj no, to pa je psihopatsko.
Raje topel in prijazen dom, čez dan na soncu zunaj, zvečer pa najnujnejše.
Umazana kuhinja pomeni, da kuham, ustvarjam, živim….
Pa madonca no, saj človek težko verjame. Hvala bogu nisem taka!

Nimamo brezhibno čisto, daleč od tega. Je pa res, da obiski kar rečejo, kako imamo lahko tako čisto ob otrocih.
Sedaj so že večji (9,7 in 4), ampak tudi ko so bili majhni, smo sproti pospravljali.
Najpomembnejše:
– je se samo za mizo, oz. za kuhinjskim otokom! In seveda zunaj na terasi!
Nobenega jabolka, banane, piškota na sedežni, v sobi, kjerkoli! Niti obiski. Tudi pije se za mizo ali ob lijaku – voda! Nikjer drugje, niti pod razno!
Izključno za mizo.
In obvezno uporaba prtičkov, da se lahko že med jedjo obriše roke in ne prijema vsepovsod in po jedi, umit roke. In prej, seveda.
Ko so bili majčkeni, smo pod stolčke v tistih najbolj čudnih časih, ko so začeli z normalno hrano in stvari padajo, pod stolček dali pvc podlogo–nekaj podobnega, kot so včasih imeli na mizah.
Umazana oblačila naravnost v košaro, igračke se pa že pospravi!
Prav pride irobot, to je res.
Mislim, da če ješ samo za mizo, da NIKJER po hiši ne puščaš oblačil, če pospraviš za sabo…vzameš termometer in ga po uporabi TAKOJ vrneš na mesto, gre.
Tudi z otroki.
Kuhinjo pospravljaš sproti, sploh pult, lijak, zvečer, ko se stuširaš pobrišeš kopalnico. Če sta mož in žena, lahko vsak večer npr. očistita tako 2 kopalnici!
Tako ni nikoli zanemrjeno ali umazanija, ki bi bila stara 10 dni.

Niti pod razno nismo zategnjeni in imamo topel dom tudi če ni razmetano, če jemo za mizo, če je kuhinja čista, kopalnica pospravljena. Enih pa pač umazanija ne moti. Se imaš za ustvarjalno, ker živiš v umazanem?

Meni pa umazana kuhinja pomeni neorganizirano gospodinjo.
Kljub službi vsak dan kuham (brez raznih kupljenih polizdelkov in tudi makaronov ne štejem pod kuhanje) in vedno pomivam in pospravljam sproti. Tudi s štedilnikom ni nobenega dela, če ga očistiš vsak dan sproti. Podobno velja za tla in vse ostalo. Če se svinjarija nabere, porabiš bistveno več časa in energije za čiščenje, pa še vprasanje, če uspe povrniti prvotno stanje.

Popolne ste, ni kaj, drage mone! Čestitam za tečnobo in zagrenjenost.
Jaz imam hišo, da v njej bivam, ne da sem ji sužnja. In pri nas se tudi piškoti lahko jejo v dnevni sobi.