Dedovanje, ko umre človek brez potomcev

Stric je brez potomcev.Vem samo da je živel z enim starejšim moškim, verjetno je ta prijatelj že pokojni. Stric ima raka, je hudo bolan z žlahto oz. z nami nima praktično nobenega stika . Mene še prepoznal ne bi, ker me ni videl že desetletje ali več. Zaradi svoje spolne usmerjenosti se je umaknil , čeprav ga ni nihče nikoli ne spraševal, ne zasmehoval. Stikov nima skoraj z nobenim , niti s svojimi sestrami/brati. Kako je z dedovanjem, ker nima potomcev? Prosim ne dajajte neumenstnih komentarjev, v teh dneh sem se na to spomnila, ker je človek bolan in bomo verjetno vabljeni na zapuščinsko v primeru smrti.

In že čakate ter kalkulirate, koliko bo kdo dobil?

V kolikor zapustnik ne zapusti potomcev in oporoke, dedujejo njegovi starši oz. njihovi potomci (torej sorojenci zapustnika oz. njihovi potomci).

Če bo napisal oporoko, bo dedovanje oporočno. Če je ne bo, in ima še žive starše, bodo dedovali starši. Če staršev ni več, pa bo verjetno dedovala država, ker lahko bratje in sestre samo, če so nezmožni za delo.

Sodišče nič ne gleda na to, koliko je kdo s kom v stikih, ampak uradne zadeve.

Če stric ni napisal oporoke in se drugače odločil – dedujejo bratje ali sestre oz. če so ti že umrli, njihovi otroci, torej stričevi nečaki.

Ali ima oporoko? Ce nima potem se deduje po zakonu, dedni redi. Ker nima potomcev, dedujejo starsi, bratje in sestre pa, ce nimajo sredstev za prezivljanje.
Lahko pa tudi, da do zapuscinske sploh ne pride, ce recimo ni imel premozenja.

če je njegov partner že pokojni, potem vse dedujete še živeči potomci njegovih staršev
v prvi vrsti njegovi bratje in sestre, če je kdo od sorojencev že umrl, pridete na njihovo mesto nečaki.

če pa je napisal oporoko, ne dedujete ničesar, saj niste nujni dediči, ker domnevam, da so se vsi njegovi bratje/sestre zmožni sami preživljat

Zdaj, če ima neko vezo,partnerja, deduje on. Če nima pa sorodniki. Torej najprej starši, če nima staršev pa njegovi bratje in sestre.
Ampak, če ima partnerja, je potem on ta prvi oz. njegovi potomci, če je on umrl.
Samo vprašanje kako sta to uredila, če sta sploh kaj.
Če je pa napisal oproko oz. jo bo se lahko pa žlahta obriše pod nosom, ker lahko pusti komur hoče.
In glede na to, da ve, da bo umrl, bo verjetno toliko pameten in bo napisal oporoko.

Ne drži, da bratje dedujejo samo, če so nesposobni za delo – če ni oporoke ali drugih dedičev, dedujejo (ali njihovi potomci) ne glede na finančno ali drugo stanje.

Zdaj, če ima neko vezo,partnerja, deduje on. Če nima pa sorodniki. Torej najprej starši, če nima staršev pa njegovi bratje in sestre.
Ampak, če ima partnerja, je potem on ta prvi oz. njegovi potomci, če je on umrl.
Samo vprašanje kako sta to uredila, če sta sploh kaj.
Če je pa napisal oproko oz. jo bo se lahko pa žlahta obriše pod nosom, ker lahko pusti komur hoče.
In glede na to, da ve, da bo umrl, bo verjetno toliko pameten in bo napisal oporoko.
[/quote]

partner ne more vsega podedovat, partner v takem primeru lahko deduje samo polovico

Saj sem vedela, da bo že tak komentar. Ne da kalkuliramo, sigurno pa bomo vabljeni na zapuščinsko in človek na to mora pomisliti. Pri dedovanju ne bodite tako prepričani, da je vedno WIN WIN situacija, poznam primer znanca, ki je imel z očetom slabe stike in ni vedel nič o njegovem življenju. Zato ni vedel nič o dolgovih., Ko je sprejel dedovanje, je sprejel tudi dolgove, ki jih je bilo več kot je bila vrednost stanovanja. So redki primeri, a tudi to obstaja.

No, tole je navaden “rekla-kazala”. Dedič odgovarja za zapustnikove dolgove le do višine sprejete dediščine.

(1) Nujni dediči so: pokojnikovi potomci, njegovi posvojenci in njihovi potomci, njegovi starši in njegov zakonec.

(2) Dedi in babice ter bratje in sestre pokojnika so nujni dediči le tedaj, če so trajno nezmožni za delo in nimajo potrebnih sredstev za življenje.

(3) Osebe, naštete v tem členu, so nujni dediči, če so po zakonitem dednem redu upravičeni dedovati.

Ločiš pojma DEDIČ PO ZAKONU in NUJNI DEDIČ?
Bratje in sestre načeloma niso nujni dediči (če so sposobni za delo) in ne morejo zahtevati NUJNEGA DELEŽA.
V kolikor pa zapustnik umre brez oporoke in brez potomcev, so njegovi DEDIČI PO ZAKONU starši, oziroma njihovi potomci (torej zapustnikovi bratje in sestrer) ali njihovi potomci (torej nečaki in nečakinje).

Bo šlo?

Sorojenci so zakoniti dediči, če zapustnik nima partnerja, potomcev in živih staršev, v vsakem primeru, če ni oporoke (člen 15 Zakona o dedovanju). V primeru oporoke pa lahko zahtevajo nujni delež samo, če so trajno nezmožni za delo (člen 25 Zakona o dedovanju).

Sploh bi si pa lahko še par drugih prebralo Zakon o dedovanju, ker je napisanih še nekaj neumnosti med komentarji.
http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO317

Koga ti klinčiš?
Lepo ne znaš povedati?

saj si sama napisala
če ni oporoke

z oporoko se jih lahko izključi in so nujni dediči zgolj, če se niso sposobni preživljat

če pa oporoke ni, pa seveda dedujejo.

partner ne more vsega podedovat, partner v takem primeru lahko deduje samo polovico
[/quote]

Ja, res je. Če ni potomcev, je pa partner. Partner deduje pol, pol pa starši umrlega. Če so starši mrtvi pa njihovi potomci (sestre, bratje umrlega).
Pa, če je partner mrtev, potem po njem dedujejo njegovi potomci, če jih ima. Seveda to polovico. Ne vsega.

Če je pa oporoka pa seveda tisti, ki mu umrli napiše, da je dedič.

Ne, prav nič ni sigurno, da boste vabljeni na zapuščinsko razpravo.
Ker je povsem možno, da bo napisal oporoko.
In glede na to, da ve, da bo kmalu umrl, je kar zelo verjetno, da bo za te stvari poskrbel. Lahko tudi sosedu da ali pa cerkvi ali pa komu povsem neznanemu ali pa psu.

Ne, prav nič ni sigurno, da boste vabljeni na zapuščinsko razpravo.
Ker je povsem možno, da bo napisal oporoko.
In glede na to, da ve, da bo kmalu umrl, je kar zelo verjetno, da bo za te stvari poskrbel. Lahko tudi sosedu da ali pa cerkvi ali pa komu povsem neznanemu ali pa psu.
[/quote]

No, psu se pri nas pač ne da zapustiti zapuščine.

Kakšna bojazen, da bomo kaj dedovali? Uf,kako smo čustva razburkali. Ne želim nič od strica, ni bil dober človek, imel je čudno življenje, tudi čudne posle, ne spoštujem ga, vem kakšen je bil do mojih staršev in do babice/dedka. Mi je pa mama to zadnjič omenila in da se lahko zgodi.

No, psu se pri nas pač ne da zapustiti zapuščine.
[/quote]

Komot dediščino daš društvu, ki skrbi za pse. Dobesedno psu itak ne moreš nikjer dati, lahko pa zapustiš denar za oskrbo psov ali psa. Bo pa seveda skrbnik tega nek človek, organizacija, društvo.

Če je tvoja mama sestra tega tvojega strica, ti sigurno ne boš vabljena na nobeno razpravo. Dokler je tvoja mama živa, ti nisi dedič po njenem bratu.

Tip bo verjetno napisal oporoko tako, da ne bo dilem.
Če ima pa partnerja, dobi partner pol.

Pa bi vi dali premoženje neki organizaciji, cerkvi? Moraš pa biti ruknjen, ali pa max sovražen do žlahte, d ato narediš. V takem primeru je najbolje vse zapraviti, ker če nimaš otrok, gre vse v čisto druge roke. Vesela sem da imam otroke.

Jaz nimam potomcev in vsekakor bom naredila oporoko, ker ne želim, da bi se žlahta veselila po moji smrti, ker bi dedovali.
Dokler je mama živa, ne bom delala oporoke, njej privoščim, da deduje za mano, če bi jaz prej umrla. Potem pa bom naredila oporoko. Ne bom pa zapisala cerkvi. Ampak bom pa poskrbela, da ne bo žlahta nič dobila.
Vsekakor pa bom poskrbela, da bom čim več zase porabila. Ampak, ker smrt lahko pride kadarkoli, je težko vnaprej vse zapravit.

Ker je toliko zmešanih odgovorov tukaj, nekaj pa tudi pravilnih, še povzetek:

1. Če obstaja oporoka, pride v poštev oporočno dedovanje, kjer deduje tisti, ki mu zapustnik nameni zapuščino.

2. Če oporoke ni, nastopi dedovanje po zakonu. Ker stric nima potomcev, dedujejo partner in potomčevi starši. Če partnerja ni, dedujejo starši. Če staršev ni več, dedujejo potomci staršev, torej bratje in sestre tega strica. Če katerega od bratov in sester ni več, potem dedujejo njegovi potomci.

Najlaže je, da si narišeš skico družinskega drevesa in tako gre tudi dedovanje – torej najprej od strica gor do staršev, vsak starš polovico, če staršev ni več, gre dol do bratov in sester oziroma njegovih potomcev, torej tvojih bratrancev in sestričen.

Deduje se tako, da v osnovi vsak dobi en delež vsakega premoženja iz zapuščinske mase, potem se pa lahko na zapuščinski razpravi z dednim dogovorom dogovorite, da npr. ena teta dobi avto in stanovanje, drugi stric pa traktor in vikend. Seveda lahko nekdo prevzame vse premoženje in izplača drugega. Ker najslabše je, da je vsak lastnik 1/48 nečesa, pa se potem ne morete zmeniti za popolnoma nič, hiša propada, nihče je noče kupiti, jutri bo vredna pa 0.

Ne pozabite še na davek na dediščino in darila, ki ga je treba plačati v drugem dednem redu in ni ravno zanemarljiv.