Forum.Over.Net

Starševski čvek

Postavite nemogoče vprašanje in dobili boste neverjetne odgovore! Anonimno in brez registracije. Največje slovensko virtualno mesto. Če ni objavljeno v tem forumu, se ni zgodilo!

Še mature ni naredila, sedaj pa uspešna

Default avatar

bxsfghz

Naj povem svojo zgodbo, ki je podobna avtoričini. Delala sem gimnazijo, potem šla v 2. letniku na ekonomsko, ker mi gimnazija ni šla zaradi matematike, šla sem na višjo šolo, nato na univerzitetno, (študirala sem izredno, ker sem bila že zaposlena). Že kot študentka sem imela zelo dobro službo, zelo hitro sem si kupila voje stanovanje, službo dobila pri 20-ih. Drugim so bile to sanje, imeli so komaj kakšen star avto. In sošolka, s katero se srečujeva občasno, mi vedno znova pove, da sem bila nesposobna za gimnazijo. Jaz luzerka. Ja, gimnazija mi je bila zaradi matematike pretežka. Pa kaj potem? Vseeno pa sem osvojila ravno tako UNI izobrazbo, dosegla vodstvene pozicije, sem poročena z zelo sposobnim, univerzitetno izobraženim in dobrim moškim. Ta sošolka ki mi to gimnazijo skoz meče, je ločena, brez denarja, živi pri starših (niti stanovanja nima, ker jo je bivši ven iz skupne bajte vrgel, ona pa si ni izborila nič odpravnine), za seboj ima pogorišče razmerij z luzerji, noben od njih ne dosega več kot poklicne šole (če smo že pri tako opevani izobrazbi), resnično kako se malo ceni človek, kljub tako imenitni izobrazbi, a ne. Zato lahko z lahkoto rečem, da gre tu samo za zavist avtorice. Ker ne prenese, da je "luzerka" naredila več kot ona. Kaj ti pomaga odličen uspeh v gimnaziji, če nimaš zdrave pameti in delaš napako za napako. In se tako malo ceniš, da imaš službe, ki jih noben srednješolec ne bi želel. Ta sošolka dela na zelo nizkem delovnem mestu v občini, plačo ima skorajda minimalno, kljub odlično narejeni maturi ter univerzitetni izobrazbi. Jaz sem že kot študentka imela 2x večjo plačo. Meni to vse pove.
Default avatar

vsak po svoje

V OŠ sem bila top, v gimnaziji ocene tega niso kazale, bolj dober kot prav dober uspeh, mi je bila prvi dve leti prav grozna in odurna. Na faksu pa potem spet nad 9 povprečje.
Gimnazija je bila grozna, ker mi ni bil folk všeč, pa doma je bilo težko ker je eden od staršev hudo hudo zbolel, drugi je izgubil službo. Udarilo nas je naenkrat na vseh nivojih. Moreče in grozno. Maturo sem sicer naredila z odličnim, v bistvu je bila zelo lahka, ocene sem imela pri vseh predmetih višje kot so mi jih zaključili v razredu.
Kako je pa potem v življenju pa ni odvisno samo od šole. Nekaj moraš imeti tudi sreče. Imam odlična in grozna leta. Mogoče mi je to usojeno.
Default avatar

Desiderius_da_Pietri

spotoma je napisal/a:
enakive je napisal/a:


Ja, luknast spomin imaš.
Zaključni izpit iz 2 predmetov je bil leta '91, za letnike 1972. Pred tem so štrajkali proti temu, da se dela 4 predmeti, saj niso imeli časa za priprave.
Točno tako! Šlo je za protest, ker so nam v zadnjem letniku spremenili program in nas obvestili, da bomo morali opraviti maturo. Več ali manj brez priprav. Pa smo se organizirali in zasedli Titovo cesto. Pa še nekaj drugih tudi. Mirno, brez izgredov, s transparenti v rokah. In ljudje so nas podprli, vključno s policijo. No, zaključni izpiti oz. poskusna matura je potem vseeno bila, razen za odličnjake, tako kot pravi Desi. Izpiti za fakulteto pa bi morali biti takoj za tem, ampak smo jih delali šele septembra, zaradi osamosvojitvene vojne. Kaj naj rečem, zanimivi časi. Verjetno neponovljivi.
Hm... prej po @enakive se mi je zdelo, da zadeva "klapa". Ti pa zdaj pravis "v zadnjem letniku". Hecno, ker sem tudi jaz mislil, da "ste" bili v zadnjem letniku in jaz v tretjem. Ker - to sem pa zih'r - kolegi so bili en letnik pred nami in ne dva. Ampak 90/91 (po [mention]enakive)[/mention] je bil moj drugi letnik. Strajk je bil pa "spomladi", kolikor se spomnim.

V bistvu ti niti ne oporekam, le cudim se svojim luknjam v spominu in jih poskusam zakrpati. :-)))
________________________________________________________________________________________________________
» Vztrajaj! « (Kdo sem?)
Default avatar

zakaj_pa

Zavistna je napisal/a:
Očitno šola ne pomeni dosti. V gimnaziji sem imela sošolko, s katero sva se dobro razumeli. Ker ji ni šla gimnazija, je šla na ekonomsko SŠ, naredila višji fax, pa univerzitetni, danes pa ima odlično kariero in lepe dohodke. V gimnaziji je bila luzerka, počutila se je slabo, razmišljala k samomoru, ker ji ni šlo, danes pa je čisto druga. Ko sva se spet začeli družiti, mi je rekla da nikoli več ne bi šla v pretežko šolo, ker jo je čisto zamorila, da je to najbolj mračno obdobje. Na faxu je zacvetela. Je to možno ? Naj povem da imam jaz plačo 2x nižjo od nje, ona je že kot študentka delala v sanih super službah, se vozila z dobrimi avti ( pa ni imela bogatega tipa), skratka vedno je imela denar.
Tega je velik v tehniki. So sošolci iz srednje elektro šole, ki so začeli tam okoli leta 2000 programirat za kake privatnike, ali kaj podobnega, ti so vsi imeli svoje. SP je ko sem zaključil faks, jim je povečini že kar zelo uredu šlo, zdaj v tej konjukturi jim gre odlično, kdor je imel jajca, je šel po svetu delat na projekte in tako do nekateri res dobro skozi prišli. Mi smo kakih 5-6 let kasneje prišli ne trg delovne sile, se najprej par let dokazoval itd in tega se ne da primerjat. Je pa treba razumet, da je razlika, če ti šola ne gre, ker jo pač nisi sposoben naredit, ali pa se ti ne zdi smiselna, ker jo ne rabiš. Ni pa za posploševat, ker je služba večine ljudi z neko smiselno šolo velikokrat bolj udobna kot služba teh ki delajo povsod, le doma jih ni. Vsak se sam odloči v katero smet želi...
Default avatar

zakaj_pa

bxsfghz je napisal/a:
Naj povem svojo zgodbo, ki je podobna avtoričini. Delala sem gimnazijo, potem šla v 2. letniku na ekonomsko, ker mi gimnazija ni šla zaradi matematike, šla sem na višjo šolo, nato na univerzitetno, (študirala sem izredno, ker sem bila že zaposlena). Že kot študentka sem imela zelo dobro službo, zelo hitro sem si kupila voje stanovanje, službo dobila pri 20-ih. Drugim so bile to sanje, imeli so komaj kakšen star avto. In sošolka, s katero se srečujeva občasno, mi vedno znova pove, da sem bila nesposobna za gimnazijo. Jaz luzerka. Ja, gimnazija mi je bila zaradi matematike pretežka. Pa kaj potem? Vseeno pa sem osvojila ravno tako UNI izobrazbo, dosegla vodstvene pozicije, sem poročena z zelo sposobnim, univerzitetno izobraženim in dobrim moškim. Ta sošolka ki mi to gimnazijo skoz meče, je ločena, brez denarja, živi pri starših (niti stanovanja nima, ker jo je bivši ven iz skupne bajte vrgel, ona pa si ni izborila nič odpravnine), za seboj ima pogorišče razmerij z luzerji, noben od njih ne dosega več kot poklicne šole (če smo že pri tako opevani izobrazbi), resnično kako se malo ceni človek, kljub tako imenitni izobrazbi, a ne. Zato lahko z lahkoto rečem, da gre tu samo za zavist avtorice. Ker ne prenese, da je "luzerka" naredila več kot ona. Kaj ti pomaga odličen uspeh v gimnaziji, če nimaš zdrave pameti in delaš napako za napako. In se tako malo ceniš, da imaš službe, ki jih noben srednješolec ne bi želel. Ta sošolka dela na zelo nizkem delovnem mestu v občini, plačo ima skorajda minimalno, kljub odlično narejeni maturi ter univerzitetni izobrazbi. Jaz sem že kot študentka imela 2x večjo plačo. Meni to vse pove.
Zato je meni nesmiselno otroke vpisovati na neke težke srednje šole...